Serwer: Oružane snage BiH, EUFOR in NATO morajo biti pripravljeni na scenarij, kot ga je Rusija izvedla na Krimu

(Patria) - V Sarajevu danes, 20. junija, poteka konferenca z naslovom "Politika Bidenove administracije v BiH: 30 let Federacije BiH", ki jo organizirata Ameriško-evropska zveza in Mednarodni univerzitet v Sarajevu (IUS).

Konferenca je zbrala ugledne domače in tuje strokovnjake s področja politologije in geopolitike, otvoril pa jo je Reuf Bajrović, podpredsednik Ameriško-evropske zveze.

Kot je dejal, gre za izjemno pomemben dogodek, saj so Združene države Amerike najpomembnejši partner, ki ga ima naša država. Če povzamemo ameriške poteze v naši državi v zadnjih treh desetletjih, Bajrović navaja, da Bosna in Hercegovina, "kljub vsem našim pomanjkljivostim, vendarle predstavlja uspeh".

Na isti liniji je Bajrović govoril tudi na samem začetku konference, poudarjajoč pomen ameriške administracije pri zaustavljanju agresije na našo državo. Prav tako je bil njegov pomemben citat, da so bile aktivnosti administracije Joea Bidna vendarle najpomembnejše.

Govornico je Bajrović nato prepustil dokazanemu prijatelju naše države, ameriškemu diplomatu z največ obiski Sarajeva med vojno. Nekdaj je bil posebni odposlanec State Departmenta za našo državo, danes pa je profesor na univerzi Johns Hopkins. Seveda gre za uglednega strokovnjaka za balkanske razmere, profesorja Daniela Serwerja.

Prof. Serwer je svoj govor začel, kot je sporočil, z opomniki. Te je menil za pomembne, v smislu realnega soočanja s spremembami, ki so se zgodile.

"Ko sem prvič prišel v Sarajevo, je bila vojna. Ulice so bile prazne. Ni bilo ljudi, ni avtomobilov. Mesto je bilo razdeljeno, trgovine zaprte. Ni bilo telefonov ali klicev. Na tisoče je bilo ubitih, ljudje pa so se morali kasneje učiti, kako hoditi, ne da bi bili tarča ostrostrelcev in granat.

Stvari so se čudežno spremenile. Danes gledam mladino v tem mestu, ki je polno turistov. Vijećnica je obnovljena, tam je mestna uprava, ki jo vodi ženska z več profesorskimi kot političnimi izkušnjami. Velika sprememba se je zgodila, vendar ni dovolj in čas je, da popravimo svoje napake," je poantiral ameriški profesor.

Serwer je nato analiziral aktualno politično situacijo, poudaril naše dvoentitetno ureditev - danes eden od teh entitet grozi s secesijo, v drugem pa grozijo s tretjim entitetom:

"Etnična vojna se nadaljuje, le na politični način. To je sicer bolje kot vojna na vojaški način, a vojna je vojna. Velik problem so neizvedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ekonomski prostor ni združen... vse to so problemi, v vsem pa je politični fokus."

Prof. Serwer pa meni, da obstajata dve dimenziji možne rešitve. Ena je reforma znotraj političnih strank, katerih mladi in izobraženi kadri bi morali 'izpodbijati' vodstvo, da bi se zmanjšale napetosti, korupcija, pa tudi tveganje izkoriščanja javnih sredstev.

"BiH se mora umakniti od 'personaliziranih' političnih strank," je zaključil.

Druga dimenzija bi bila ureditev države, ki bi bolje delovala, če bi imela samo oblast na ravni države, kjer se rešujejo evroatlantske integracije, domača in zunanja politika, proračun itd... ter občinska, ki bi reševala vsa druga vprašanja. Za to je po njegovem mnenju potrebna politična hrabrost in pametne strategije.

Komentirajoč dejstvo, da so prav Američani postavili temelje, na katerih danes temelji naša politična ureditev (Daytonski mirovni sporazum):

"Da. Američani so vsilili ta sistem. Vsilili smo tisto, kar je vaše vojno vodstvo reklo, da je potrebno. Toda, evo, 29 let kasneje so spremembe nujne, a danes morajo Bosanci in Hercegovci prevzeti pobudo in spremeniti sistem, piše Radio Sarajevo.

Vidite, [Milorad] Dodik in [Aleksandar] Vučić sta zelo javno izrazila svoje načrte. Vidimo, kako se RS vse bolj umika od bh. institucij in to počnejo po pametni shemi - njihova dejanja niso gargantuanska in pogosto gredo pod radarjem mednarodne skupnosti. Ali je mogoče videti vojaško dimenzijo v strategiji 'srbskega sveta'? Mene to ne bi presenetilo. Oružane snage BiH, EUFOR in NATO morajo biti pripravljeni na scenarij, kot ga je Rusija izvedla na Krimu. Na primer, pomembno je mesto Brčko...", je govoril ameriški profesor.

Meni, da mir zahteva politično reformo, govor pa je zaključil z besedami: "BiH je storila veliko, vendar mora storiti še zelo, zelo veliko."

Na konferenci sodelujejo še Jasmin Mujanović, avtor knjige Bošnjaki: Nacionalnost po genocidu, Tanya Domi s Kolumbijske univerze, Jahja Muhasilović z Mednarodnega univerziteta v Sarajevu (IUS), pa tudi Zlatko Hadžidedić, geopolitični analitik.

Pričakovati so še govori Azre Zornić, apelantke na Evropskem sodišču za človekove pravice, Mire Lazovića, nekdanjega predsednika Skupščine Republike Bosne in Hercegovine, ter Hasana Nuhanovića iz Spominskega centra Srebrenica.