Uničevanje Srbije in Hrvaške v BiH: Umetnost obvladovanja sovraštva

Avtor: Sead OMERAGIĆ

Bosna in Hercegovina že dolgo trpi posledice primitivnih političnih konstrukcij med Hrvaško in Srbijo. Zelo pogosto umetno ustvarjajo napetosti in proizvajajo sovraštvo, kot da bi hoteli pokazati, da Srbi in Hrvati ne morejo živeti skupaj. Po vseh teh incidentih se Dodik in Čović srečata, si segata v roke, se objameta, pred novinarji nastopita z izjavami proti BiH. Po tem si slečeta rokave in se lotita incidentov, kot je razbita plošča v cirilici v Vukovarju. En dan je plošča razbita, naslednji dan je popravljena. Plošča je še vedno tam, v Jasenovcu pa je nova ustaška plošča. Nekateri zahtevajo odstranitev plošče, Plenković zavrača. Nato Kolinda Grabar Kitarović brani in upravičuje ploščo. Nato je plošča odstranjena in odpeljana iz Jasenovca kakšnih 10 kilometrov. Eden od številnih primerov najbolj primitivne javne komunikacije, ki s silo napolnjuje človeške duše s sovraštvom.

Pravzaprav Srbija in Hrvaška ne moreta živeti druga brez druge. Njihovi režimi si izmenjujejo skupne obroke sovraštva za dušo. Njihova domnevna sovražnost je le gledališka predstava za javnost.

Sovraštvo se redno obuja na najbolj primitivne načine in metode, da nihče ne posumi.

Ko jim zmanjka idej za medsebojno sovraštvo, navodijo Dodiku in Čoviću, naj se ne vidita, da ne bi kdo posumil, da je njuno sovraštvo predstava za naivne ljudi in svetovne politike. Ta konflikt je vedno usmerjen proti Bosni in Hercegovini. Od junija 1992 Srbi in Hrvati v BiH niso izstrelili enega samega naboja drug proti drugemu, vendar pa so zaostali svetovni politiki še naprej govorili: Srbi in Hrvati, ki so se vojskovali na Hrvaškem, ne morejo živeti skupaj v Bosni in Hercegovini.

Tudjman in Milošević sta govorila, da je mir na Balkanu odvisen od odnosov med Beogradom in Zagrebom. Točno to danes govorita Vučić in Kitarovićeva. To je edina resnica, glede na to, da sta vse konflikte in vojne skupaj vodila Slobodan in Franjo. Zato bosta Vučić in Kitarović odgovorna bodisi za mir ali za vse prihodnje vojne.

Zakaj hrvaški in srbski politiki priznavajo svojo odgovornost za mir na Balkanu? To počnejo, da bi povečali svojo vrednost v tej luknji regije, tem balkanskem gostišču, tem peklu na zemlji, ki so ga ustvarili s svojo spretnostjo vladanja in obvladovanja sovraštva.  

Preteklih dni je Vučić obiskal Sarajevo četrtič, vključno z uradnim obiskom judovskega pokopališča. Takoj po tem obisku je hitro odšel v Vzhodno Sarajevo. To je nekakšna predmestja Vzhodnega Berlina. Vzhodno Sarajevo je spomin na evropsko dediščino zla, ki so jo mirovni pogajalci nekoč ustavili v Nemčiji in jo iz nostalgičnih razlogov poustvarili v Sarajevu.  

Na srečo je bil Vučić na judovskem pokopališču, sicer bi prejel nagrado '6. april' ali nagrado 'Isa-beg Isaković', kot jo je prejela Kolinda Grabar Kitarović.

Vsakič, ko se Vučić sooči s težavami v Srbiji ali se pripravlja na volitve, ustvari napetost s Hrvaško, dvigne glas in začne groziti. Ali pa obišče BiH, da bi se ukvarjal z 'ogroženimi Srbi'.

Vsakič, ko naj bi Kitarovićeva in HDZ izboljšala svoj ugled, začneta govoriti o ogroženih Hrvatih v BiH. Nato se njihova ministrstva razširijo po Stocu in okolici ter zahtevajo pravice za svoje ogrožene rojake.

Ko so izgubili primer proti Sloveniji za Piranski zaliv pred Sodiščem pravice v Haagu, je Hrvaška zavrnila sprejeti sodbo. Takoj zatem so nujno zahtevali izgradnjo Pelješkega mostu. Prejšnji mesec so Slovenci izgnali hrvaške ladje iz Piranskega zaliva, vendar so mediji o tem molčali. Pelješki most šteje, ker tako zmagujejo svoje medijske in druge bitke. Niti Vučić niti Kitarovićeva ne bi mogla storiti ničesar brez svojih vazalov v BiH. Zato jih obdržita na spletu. Ti vazali in lokalni politični diverzanti jim omogočajo, da so pomembni dejavniki pri spodbujanju in reševanju kriz v BiH. Vazali jim pomagajo pri povrnitvi nacionalnega ponosa in zaupanja v javnosti.

Isti vazali mrzlično bojujeta za Pelješki most in druge interese Hrvaške, proti interesom svoje države. Podobno Vučić dviguje nacionalno napetost glede izgradnje mostu Ljubovija, ki ga v glavnem plačujejo zvezni davkoplačevalci – Bošnjaki. Ni čudno, da sta Vučić in Kitarovićeva zaskrbljena za Srbe in Hrvate v BiH. Od njih pričakujeta, da jima bodo vrnili uslugo z zvestobo, kadar je to potrebno. In to je potrebno zelo pogosto: ko gre za naše sosede, je najboljša hrana za njihove duše napad na suverenost BiH. Tega jim niso povedali, da se z velikodržavnimi projekti ne morejo ukvarjati bedne duše.