Selektivna Evropa: Kako Brisel zares vidi BiH, če so iskreni, zakaj ne rečejo Hrvaški, da je dovolj!

Avtor: Amina Čorbo-Zećo

Medtem ko Evropska unija v Bosni in Hercegovini obeležuje Dan Evrope in tri desetletja svoje prisotnosti s sporočili o skupni prihodnosti, je težko prezreti kanček ironije, ki spremlja takšne narative.

Sporočilo „Naša prihodnost, naša Evropa“ zveni spodbudno, a za mnoge državljane BiH ostaja bolj politični slogan kot realna perspektiva. Kajti kljub deklarativni podpori evropski poti države, konkretni koraki in odnos Bruslja pogosto dajejo vtis selektivnega pristopa, ki temelji predvsem na interesih Unije same. Spomnimo se, kako Brilj ni imel enotnega stališča glede sankcij Miloradu Dodiku po njegovih poskusih državnega udara.

Ostaja tudi grenak priokus celotne zgodbe o migrantski krizi in dejstvo, da je bil FRONTEX v BiH vzpostavljen ne zaradi BiH, temveč zaradi drugih evropskih držav. V tej zgodbi je bil kršen Ustav, a to Bruslju ni preprečilo, da bi zadovoljil svoje potrebe.  

Seveda, tudi domače politične elite nosijo znaten del odgovornosti. Leta in leta izkazujejo nesposobnost ali nepripravljenost za izvedbo ključnih reform, od vladavine prava do funkcionalnosti institucij. Vendar to ne oprošča Evropske unije lastnih nedoslednosti.

Primer Hrvaška, ki je leta 2013 postala članica EU, se pogosto navaja kot ponazoritev dvojnih standardov. Čeprav nekatera odprta vprašanja, vključno s mejnimi spori z BiH, ostajajo nerešena, to ni predstavljalo nepremostljive ovire za članstvo. Hkrati se BiH sooča s stalnim premikanjem meril in dodatnim političnim pogojem. Prav tako je nedopustno, da Brilj nenehno molči glede vpletanja Hrvaške v notranje zadeve Bosne in Hercegovine. Kot unija bi morali Hrvaški opozoriti, a jih to ne zanima.

In da je vse lahko šlo hitreje in drugače, nam je pokazal primer Ukrajine.

Takšen pristop odpira vprašanje, ali se pravila uporabljajo enako za vse, ali pa se prilagajajo geopolitičnim in notranjim interesom Unije?

Z vidika državljanov BiH se evropska pot vse pogosteje zdi kot proces brez jasnega konca, pot, na kateri se cilji premikajo, priznanja za opravljene korake pa prihajajo počasi ali nikoli.

V takšnem okolju se lahko retorika o „skupni prihodnosti“ zdi oddaljena od resničnosti vsakdanjega življenja. Zato pogosto slišimo, da se bo Evropska unija razšla, preden bo BiH postala njena članica!

Dodatno, poudarek na mlade, ki je izpostavljen v letošnjem programu, nosi posebno težo. Prav mladi ljudje najpogosteje zapuščajo BiH v iskanju bolj stabilnega in perspektivnega okolja, pogosto prav v državah Evropske unije. To odpira paradoks. Unija hkrati promovira evropsko prihodnost BiH, a tudi neposredno profitira od odhoda njenega najvitalnejšega dela prebivalstva.

Vse to ne pomeni, da evropska pot BiH nima smisla, nasprotno. Vendar pa pomeni, da je potrebna večja iskrenost na obeh straneh. Od domačih oblasti, resnična predanost reformam, od Evropske unije pa doslednejši, pravičnejši in bolj pregleden pristop.

V nasprotnem primeru bodo obeležitve, kot je Dan Evrope, ostale lepo zapakirani dogodki, medtem ko bo resnična evropska perspektiva Bosne in Hercegovine še naprej čakala.