Sedmerica obtoženih oproščena, Almir Sarajlić obsojen na 20 let zapora za vojne zločine

(Patria) - Sodišče Bosne in Hercegovine je izreklo prvostopenjsko sodbo v zadevi Ibrahim Purić in drugi (Križančevo Selo).

Obtoženi Ibrahim Purić, Ibrahim Tarahija, Nijaz Sivro, Rušit Nurković, Sadik Omanović, Šaćir Omanović in Kasim Kavazović so bili oproščeni, medtem ko je bil Almir Sarajlić obsojen na 20 let zapora.

Obtoženi so bili obtoženi storitve kaznivega dejanja vojnega zločina zoper vojne ujetnike iz člena 175. odstavka 1. točke a) Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine (KZBiH), obtoženec Ibrahim Purić pa tudi kaznivega dejanja vojnega zločina zoper civilno prebivalstvo iz člena 173. odstavka 1. točk a), b), c) in f) KZBiH.

V obtožnici se med drugim navaja, da so med vojno v Bosni in Hercegovini ter oboroženim spopadom med Armado Republike Bosne in Hercegovine (ARBiH) in Hrvaškim obrambnim svetom (HVO), Ibrahim Purić v vlogi poveljnika 325. gorske brigade ARBiH in poveljnika taktične skupine (TG) Sever 3. korpusa ARBiH, Ibrahim Tarahija v vlogi poveljnika III. bataljona 325. gorske brigade ARBiH, Nijaz Sivro v vlogi pomočnika poveljnika za varnost 325. gorske brigade ARBiH, Rušit Nurković v vlogi pomočnika poveljnika za moralo, informativno-propagandno dejavnost (IPD) in verska vprašanja (VP) 325. gorske brigade ARBiH, kot tudi predsednik komisije za izmenjavo 325. gorske brigade, ter Almir Sarajlić, Šaćir Omanović, Sadik Omanović in Kasim Kavazović v vlogi pripadnikov 325. gorske brigade ARBiH, 22. 12. 1993. leta med vnaprej načrtovanim in pripravljenim napadom na vojake Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) in civilno prebivalstvo hrvaške narodnosti Križančevega sela, Šafradina in Dubravice, občina Vitez, v katerem je bilo ustreljenih najmanj dvanajst (12) vojakov HVO, ki so se predhodno predali, ter usmrčeni dve ženski hrvaške narodnosti, ki nista sodelovali v bojnih dejanjih, ravnali v nasprotju z določbami Ženevske konvencije o varstvu civilnih oseb med vojno, Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki, kot tudi Dodatnega protokola I k Ženevski konvenciji o varstvu žrtev mednarodnih oboroženih spopadov.

Zoper to sodbo je dovoljena pritožba Apelacijskemu senatu Sodišča BiH.