SDP je pokopal Dodika — na Facebooku!

Piše: Rasim Belko

Če bi se kakšen uradnik v Bosni in Hercegovini pojavil pred kamerami in vsemu državljanstvu sporočil, da so vsi po vrsti neumni in naivni, sem prepričan, da bi se pojavilo določeno število tistih, ki bi takšnega uradnika tožili zaradi žalitve. Še bolj sem prepričan, da bi mu opozicija dihala za ovrat, da bi ga satanizirala.

Zato mi je popolnoma nerazumljiv izostanek reakcije na včerajšnje sporočilo Socialdemokratske stranke BiH, v katerem nas vse kolektivno obravnavajo kot slepe, gluhe in naivne bedake, ki ne vidijo, da je Milorad Dodik, vodja SNSD-ja, politično mrtev, ker ni več predsednik RS.

Kolikšna količina urokov in črne magije je bila vržena na SDP, je še bolje določil kantonalni minister iz te stranke, Kenan Magoda, češ da “medtem ko so drugi sedeli z Dodikom po kavarnah, ga je Nermin Nikšić odstranil s politične scene”. Bog pomagaj! Če je Nikšić koga odstranil, je to predvsem SDP, ki ima danes enako energijo kot baterija iz kitajske svetilke po tretji uporabi.

Ampak, pojdimo po vrsti.

Rdečemu Goebbelsu na steroidih, ki je pisal včerajšnje propagandno smeti iz SDP-ja, očitno primanjkuje resnih političnih izkušenj, sicer bi vedel, da mora biti nekdo, da bi bil “politično mrtev”, oropan možnosti odločanja. Dodiku pa, kolikor vidimo, nihče ni vzel niti peresa iz roke. To, da bo namesto njega zakone RS podpisovala Ana Trišić-Babić, mu bo le dodatno sprostilo čas in prostor, da išče partnerje za krepitev RS. V State Departmentu jih je že našel, zjutraj je prispela pohvala.

Da bi tem v SDP-ju bilo jasnejše stanje v BiH, naj preverijo, kdo sedi v Predsedstvu Bosne in Hercegovine. Tam bodo našli Željko Cvijanović, kader SNSD-ja, zvest kader Milorada Dodika. Zanimivo bi bilo slišati, kaj si v SDP-ju mislijo, čigava politika se izvaja, če je Dodik “pokopan”? Morda se izvaja Nikšićev program “Z lenobo do izginotja”?

Če bi vsaj počakali nekaj ur in pogledali včerajšnjo sejo NSRS, morda ne bi pisali neumnosti, vendar je to težko, ko se politična realnost gleda z višine ob sojine latte in občutku samozadostnosti.

Prav tako bi morali vprašati Zukana Heleza, s kom se druži v Svetu ministrov. Pa bi jim odgovoril, da so tam Košarac, Amidžić in drugi kadri SNSD-ja, ki spet poslušajo in izvajajo politiko Milorada Dodika.

V Parlamentarni skupščini BiH, v obeh njenih domovih, sedijo Dodikovi poslušniki, nekateri, ki ga kličejo “vodja”, drugi “božanstvo”. Torej bi bilo čudo, da bi zdaj, po Nikšićevi čarovniji, nenadoma spremenili vero in prestopili v socialdemokratski džematski krog.

O entiteti RS je odveč govoriti. Tam, kar si Dodik zamisli zjutraj, je do poldneva na dnevnem redu, do večera pa v Uradnem glasniku. Če je to politična smrt, potem bi mu mnogi voditelji lahko zavideli na vitalnosti.

Zanimljiv je torej nekakšen mrlič, ta Milorad Dodik. Tako zanimiv, da v Bosni in Hercegovini trenutno ni močnejše politične figure z večjo količino institucionalne moči. In kar je najhuje, popolnoma se tega zaveda, zato uživa, ko gleda, kako se njegovi “nasprotniki” sami davijo v lastnem amaterizmu.

Toda za razliko od zloglasnega Nermina Nikšića, Dragan Čović dobro vidi, še bolje ocenjuje. Zato je bil pripravljen iti na noge Dodiku sredi Banjaluke, da z njim okrepi zavezništvo, ki bo nujno v škodo države.

Zavezništvo s Čovićem Dodiku omogoča, da ima poleg procesov na državni in entitetni ravni vpliv tudi na tisto, kar se dogaja v Federaciji. Skratka, Dodik odloča, SDP pa nam razlaga, da je mrtev.

Dodik je živ, močan in bahav – česar ne moremo reči za SDP BiH, ki po sramotnem izdajstvu vseh načel, ki jih je nekoč zagovarjal, zdaj spominja na stranko političnih zombijev. Hodijo, govorijo o državi, a ji kopljejo grob.

Zato se poslužujejo propagandnih trikov, poskušajo prodati zgodbo o Dodikovem koncu, ker je lažje izmišljati zmage kot priznavati poraze. Vedo, da za državljane niso naredili nič dobrega, razen da so se naučili, kako se z nasmehom razlaga izdajstvo.

Državljani to vidijo, čeprav jih SDP šteje za slepe. Vedo tudi, da je SDP pristal na derogacijo bošnjaškega političnega položaja, da je prišel na oblast zahvaljujoč mednarodnemu pokrovitelju in da v oblasti igra vlogo dekoracije, rdeče, a brez barve. In mimogrede se dobro pogostijo s pogodbami, na račun države, ki jo rušijo.

Zato, medtem ko Nikšić in njegova druščina pokopavajo Dodika v sporočilih, jih resničnost pokopava. Socialdemokracijo so že pokopali, zdaj si kopljejo politični spomenik.

Ker, bodimo realni, v Bosni in Hercegovini bomo prej dočakali politični pogreb SDP-ja kot Milorada Dodika. In ko se bo to zgodilo, bo Nikšić verjetno rekel, da je tudi to “del načrta”.