SDA in HDZ PRIVATIZIRATA PROCES Odkrivamo imena članov Komisije, ki bo predlagala volilni zakon

(Patria) - Voditelja SDA in HDZ-a Bakir Izetbegović in Dragan Čović sta napovedala, da bosta strankarski komisiji prihodnji teden začeli pogajanja o spremembah volilnega zakona. Patria izve, da so v Komisijo v imenu SDA imenovani Alma Čolo, Sedad Dedić in Halid Genjac, medtem ko bodo stališča HDZ-a zagovarjali Borjana Krišto, Bariša Čolak in Josip Merdžo.

Do imenovanih je bilo danes težko priti, javila se je le Alma Čolo, ki je le na kratko komentirala, da še ne obstaja noben predlog.

Njen strankarski šef je dejal, da bi moral biti do konca aprila izkristaliziran model rešitve. Kljub temu so izjave voditeljev že na začetku pokazale, da bosta komisiji imeli težko delo. Medtem ko Izetbegović govori o sodbah Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in sodbi Ustavnega sodišča BiH v primeru Ljubić, je Čović na drugi strani jasno poudaril prioriteto HDZ-a, to je izbor člana Predsedstva BiH in delegatov v Domu narodov Parlamenta FBiH.

Čeprav mnogi menijo, da je nova igra Čovića in Izetbegovića le še eno kupovanje časa, ki ne bo dalo konkretnih rezultatov, je zadnji sestanek vendarle jasna potrditev, da sta ti dve stranki privatizirali procese odločanja, zlasti v FBiH. Zgodba o ključnih reformah se spet seli iz parlamentarnih klopi, drugi politični akterji pa se
obravnavajo kot rezervni igralci, ki naj bi le prispevali k že razdelani strategiji. To je sporno, vendar sogovorniki Patrije menijo, da bi bil vsak konkreten predlog na papirju korak k izhodu iz začaranega kroga deinstitucionalizacije procesov v BiH.

- Legitimno je pravica strank, da predlagajo rešitve. To lahko počne tudi nevladni sektor. Uradni predlog mora priti v parlament, vendar iskreno mislim, da od tega ne bo nič. Včeraj ni padel noben politični dogovor, to je le še en v nizu sestankov, meni poslanec SDA v Parlamentu BiH Šemsudin Mehmedović.

Predsednik Neodvisnega bloka Senad Šepić je veliko bolj konkreten. Meni, da voditelja SDA in HDZ-a nimata kapacitete za dogovor, ker obstaja ogromno medsebojno nezaupanje.

- Mislim, da imajo v smislu sporazuma le obljube, ki jih vsak razlaga po svoje. Njihova privatizacija procesov v BiH je zame sporna predvsem zato, ker ne morejo ničesar narediti. Po drugi strani sta ti dve stranki najbolj odgovorni, ker so blokirani vsi drugi poskusi, da bi skozi institucije prišli do določenih rešitev, meni Šepić.

V SDA in HDZ-u se zavedajo, da v institucijah sami ne morejo sprejeti volilnega zakona. S takšnimi postopki po mnenju Saše Magazinovića (SDP) poskušajo prepričati predstavnike mednarodne skupnosti, da spet zavijejo roke izvoljenim predstavnikom iz drugih strank, da bi se sprejele spremembe volilnega zakona.

- Verjamem, da imajo dogovor, vendar se kot človek, ki mu je mar za državljansko BiH, upam, da ga ne bodo mogli uresničiti. Dobro je, da so oznanili zgodbo o sodelovanju pri pripravi zakona, vendar nisem optimist, da bo prišel v parlament, ker izhod v javnost brez vnaprej pripravljene podpore drugih strank s seboj prinaša prevelik pritisk, pravi Magazinović.

Po novem srečanju Izetbegovića in Čovića je jasno, da je previdnost nujna za optimizem, saj je skoraj gotovo, da bodo institucije v BiH še naprej ostale ujete v težnjah, da se jim kot zavezujoč vsili dogovor tistih, ki še vedno mislijo, da so edini legitimni predstavniki ljudstva.