Hrvaška SDA: Tuđman zavestno prikriva resnico in širi islamofobijo

Stranka demokratične akcije Hrvaške (SDA) se je odzvala na intervju Miroslava Tuđmana v pretekli številki zagrebške tedenske revije Globus, v katerem je govoril o radikalizmu med Bošnjaki, piše agencija Patria.

- Intervju Miroslava Tuđmana, objavljen v 1395. številki Globusa, je poln napačnih informacij, izkrivljenih interpretacij in očitnega poskusa manipuliranja bralcev. Glede na Tuđmanov akademski naziv je očitno, da ne gre za neznanje ali neinformiranost, temveč za zavestno zatiranje resnice in širjenje islamofobije.

Predvsem Miroslav Tuđman uporablja besedo terorizem z epitetom „islamski“. S tem skuša islam prikazati kot vero terorja in nasilja. Nobena vera ne poziva k ubijanju nedolžnih ljudi, tako tudi ne islam.

Poznan je kur'anski ajet sure El-Maida, ki pravi: „Če nekdo ubije nekoga, ki ni ubil nikogar, ali tistega, ki na Zemlji nereda ne povzroča – kot da bi vse ljudi pomoril; in če nekdo reši življenje komu – kot da bi vsem ljudem rešil življenje.“

Terorizem nima ne verske ne nacionalne opredelitve. Je zloben pojav, proti kateremu se morajo vsi enako boriti, saj terorizem na koncu ogroža celotno človeštvo. Na laži in podvale, izrečene o bošnjaškem voditelju Aliji Izetbegoviću, bomo odgovorili s citati in zgodovinskimi dejstvi.

Tuđman pravi, da je Alija Izetbegović zavrnil Cutileirov načrt, ker ni želel, da bi se BiH sestojila iz treh konstitutivnih in suverenih narodov. Splošno znano je, da ta načrt predvideva priznanje bosanskih Srbov kot strani v pogajanjih. S tem se je kasneje v skupščini RS-ja hvalil tudi velikosrbski zločinec Radovan Karadžić:

- Veste, kako je izgledal Cutileirov zemljevid, ko je Bosna razpadla. Takrat so nas sprejeli kot stran v sporu. Mednarodna skupnost se je grdno uštela, ko je pred vojno poslala Cutileira in Carringtona k nam. Da nas je sprejela kot stran v sporu. Če bi molčali in priznali Bosno ter po tem rekli, da obstajajo tam neki uporniki, ki rušijo lastno državo, bi bili v hudih težavah. Nihče se ne bi pogovarjal z nami.

V podobnem tonu so govorili tudi vojaški zločinci Momčilo Krajišnik in Ratko Mladić. Poleg tega Izetbegović zavrne načrt po srečanju z veleposlanikom ZDA v bivši Jugoslaviji W. Zimmermanom, ki je potekalo 28. marca 1992, na katerem je Zimmerman Izetbegoviću zagotovil priznanje BiH kot neodvisne države. 

Nadalje Tuđman predstavlja tezo, da je imel Izetbegović unitaristično politiko, ter jo izenačuje z velikosrbsko. Takšen poskus manipuliranja z resnico šokira, glede na to, da je Alija Izetbegović v številnih izjavah govoril, da se on in Bošnjaki zavzemajo za celovito in demokratično BiH. Med pisanjem tega članka je bilo najdenih 12 takšnih citatov, povzemimo vsaj enega:

- Naš cilj je demokratična država – večnacionalna in večstrankarska. Ta opredelitev daje našemu političnemu modelu izrazito prednost pred očitno retrogradnim, enonacionalnim, enovernim in enostrankarskim konceptom Karadžićevega SDS-ja in Bobanovega HVO-ja. Naš demokratični koncept je pogoj za našo politično, pa tudi vojaško zmago v tej vojni. Brez tega koncepta ni celovite Bosne.

Potrditev tega je tudi referendumsko vprašanje (Referendum o neodvisnosti Bosne in Hercegovine je potekal 29. 2. in 1. 3. 1992, glasovalo je skupno 2.073.568 volivcev, 99,7 % je bilo za neodvisnost in 0,3 % proti), ki se je glasilo: Ali ste za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino, državo enakopravnih državljanov, narodov BiH – Muslimanov, Srbov, Hrvatov in pripadnikov drugih narodov, ki v njej živijo?

Vsak, ki je analiziral (objektivno in racionalno) delo Alije Izetbegovića, ve, kako nesmiselno je poskušati promovirati tezo o unitaristični politiki Alije Izetbegovića. Največjo željo, da bi se to zgodilo, so imele, paradoksalno, vse druge strani v sporu. Priželele so si scenarij, v katerem bi Bošnjaki zasedli 30 % ozemlja, česar je Izetbegović na njihovo presenečenje vztrajno zavračal.

Naslednja podvala, ki jo poskušata uveljaviti Miroslav Tuđman in drugi udeleženci dogodkov tega obdobja, je, da ni bilo nikakršne dogovorjene delitve s strani Tuđmana in Miloševića.

V hrvaški javnosti je bilo v zadnjem času izdanih več del, ki z enakimi argumenti govorijo o tem. To so predvsem knjiga Davorina Rudolfa „Stvaranje hrvatske države 1991. – Ministarska sjećanja“, nato knjiga Vladimirja Šeksa „Državni udar – kako so Manolić in Mesić rušili Tuđmana in hrvaška politika do BiH“ ter zadnja v nizu knjig Miroslava Tuđmana „Druga strana Rubikona – politička strategija Alije Izetbegovića“.

Takšen pojav je v zanimivi korelaciji z mnenjem W. Zimmermana, ki pravi, da je po srečanju Tuđmana in Miloševića v Karađorđevu v začetku 90. let hrvaški in srbski tisk skoraj istočasno začel govoriti o Bosni kot o islamski državi, pri čemer sta uporabljala iste argumente. Takšen aktualni pojav je očitno posledica strahu pred bodočo sodbo haaškega sodišča, ki naj bi bila objavljena novembra, zoper nekdanje politično in vojaško vodstvo t.i. Herceg-Bosne na čelu z Jadrankom Prlićem.

Dejstvo, da se odnos do Bošnjakov s hrvaške strani, vojaško in politično, po srečanju v Karađorđevu nesporno spreminja, je neizpodbitno. Znano je tudi, da sta se v Tikvešu 15. 4. 1991 sestali strokovni skupini hrvaške in srbske strani ter razpravljali o metodah delitve Bosne.

Naslednja šokantna stvar je, da Miroslav Tuđman zanika genocid v Srebrenici! Ob vsakem omembi Srebrenice uporablja besedi „masaker“ in „tragedija“. Tuđmana, ki zagovarja evropeizacijo BiH, je očitno treba opomniti, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, januarja 2007 zverinstva v Srebrenici označilo kot genocid.

Za „evropskega“ Tuđmana je očitno neznano tudi to, da je Evropski parlament januarja 2009. leta razglasil 11. julij za „Dan spomina na genocid v Srebrenici“. S takšnim stališčem se Miroslav Tuđman postavlja v vrsto z majhnim številom velikosrbskih radikalcev, ki še vedno zanikajo genocid v Srebrenici.

Nerazumno je tudi Tuđmanovo govorjenje o vojnih zločinih v Srednji Bosni. Nesporno je, da je treba za vsak vojni zločin storilce ustrezno kaznovati. Ne glede na to, za katero stran v sporu so se borili, in kateri veri ali narodu pripadali. Tuđman omenja okoli 50 takšnih zločinov s strani mudžahedinov. Hkrati pa prešuštva splošno znane hrvaške zločine nad Bošnjaki, storjene v Srednji Bosni.

Iz vsega navedenega je videno Tuđmanovo prizadevanje, da bi ukaljal delovanje bošnjaškega voditelja Alije Izetbegovića ter spodbujal islamofobijo. Uporaba izraza „islamski terorizem“, zanikanje genocida v Srebrenici, zanikanje delitve Bosne, prešuštvo hrvaških zločinov v Srednji Bosni so očitni dokazi za to.

Zdi se, da se na teh prostorih rojevata strah in ljubosumje, ker je Alija Izetbegović nedvomno izšel kot najbolj pozitivna osebnost iz vseh neprimernih dogodkov ter postal vzor mnogim ljudem po svetu. Poleg tega je bil Alija Izetbegović večkrat žrtev komunistične oblasti ter je dolgoletna leta preživel v zaporu bivšega režima in nikoli ni bil del komunistične oblasti in režima bivše Jugoslavije.

Nemogoče je, da bi vsi delili enake poglede in preference, kar je človeško in logično. Vendar pa je šokantno, da se manipulira s činjenicami in poskuša braniti neobranljivo. Upamo, da bo Miroslav Tuđman spoznal vse negativnosti, ki izhajajo iz njegovih izjav, ter se opravičil vsem Bošnjakom, še posebej tistim, ki so branili RH v domovinski vojni, ter materam več kot 1180 padlih Bošnjakov – borcev Republike Hrvaške – navaja se v sporočilu SDA Hrvaške.