Schmidtova odločitev: Svet ministrov BiH mora v sedmih dneh pooblastiti uslužbenca NUB za opravljanje nalog direktorja

(Patria) - Visoki predstavnik Christian Schmidt je danes sprejel odredbo, ki podpira delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine ter drugih kulturnih ustanov, pomembnih za Bosno in Hercegovino.

V skladu s kontinuiteto pravnih predpisov, ki je določena z Ustavo Bosne in Hercegovine, po uveljavitvi Ustave Bosne in Hercegovine, sedem kulturnih ustanov, pomembnih za Bosno in Hercegovino, in sicer: Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine, Zgodovinski muzej Bosne in Hercegovine, Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine, Muzej književnosti in gledališke umetnosti Bosne in Hercegovine, Knjižnica za slepe in slabovidne Bosne in Hercegovine, Kinoteka Bosne in Hercegovine in Umetniška galerija Bosne in Hercegovine, nadaljujejo svoje pravno obstajanje kot državne ustanove, zakoni, ki urejajo ustanovitev navedenih ustanov, pa ostajajo v veljavi in se še naprej uporabljajo (dokler ne odločijo drugače pristojni organi oblasti Bosne in Hercegovine), in da je v skladu s tem Bosna in Hercegovina še vedno ustanovitelj/lastnik teh ustanov, ter je zato tudi dolžna opravljati svoje pristojnosti kot ustanovitelj/lastnik, vključno s potrebnimi imenovanji in financiranjem;

Ugotavljajoč, da je bil v skladu s 30. členom Zakona o ministrstvih in drugih upravnih organih Bosne in Hercegovine, v roku šestdesetih dni od uveljavitve tega zakona, Svet ministrov Bosne in Hercegovine dolžan sprožiti postopek pred Parlamentarno skupščino Bosne in Hercegovine za sprejetje zakona, ki bi uredil vprašanje nadaljevanja dela drugih ustanov, služb in organov, ki so bili ustanovljeni s predpisi Bosne in Hercegovine in Republike Bosne in Hercegovine, ter ki so opravljali ali opravljajo upravne, strokovne ali druge naloge iz okvira pristojnosti Bosne in Hercegovine ali za potrebe organov oblasti Bosne in Hercegovine;

Ugotavljajoč tudi, da je bil Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine ustanovljen leta 1888 in da je kasneje opravljal svoje dejavnosti v skladu z Zakonom o Zemaljskem muzeju („Službeni list SR BiH“, št. 20/77) ter da nadaljuje z delom na podlagi Zakona o muzejski dejavnosti („Službeni list RBiH“, št. 13/93 in 13/94); da je bil Zgodovinski muzej Bosne in Hercegovine ustanovljen z Zakonom o ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve („Službene novine Federalne BiH“, št. 26/45), preimenovan in registriran kot Javna ustanova Zgodovinski muzej Bosne in Hercegovine na podlagi sodne odločbe Višjega sodišča v Sarajevu, in da nadaljuje z delom na podlagi Zakona o muzejski dejavnosti („Službeni list RBiH“, št. 13/93 in 13/94); da je bila Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine ustanovljena z Uredbo o Narodni knjižnici Federalne BiH („Službeni list Federalne BiH“, št. 22/45) in da nadaljuje z delom na podlagi Zakona o knjižnični dejavnosti („Službeni list RBiH“, št. 27/95) kot Narodna in univerzitetna knjižnica; da je bil Muzej književnosti in gledališke umetnosti Bosne in Hercegovine ustanovljen v skladu z Zakonom o muzejih („Službeni list SRBiH“, št. 53/60) in da je kasneje nadaljeval z delom na podlagi Zakona o muzeju književnosti, nato pa še Zakona o muzeju književnosti in scenskih umetnosti („Službeni list SRBiH“, št. 20/77), ter da sedaj opravlja svoje dejavnosti po Zakonu o muzejski dejavnosti („Službeni list RBiH“, št. 13/93 in 13/94); da je bila Knjižnica za slepe in slabovidne Bosne in Hercegovine ustanovljena z Odločbo Zveze slepih SRBiH, potem ko je Knjižnica Zveze slepih Jugoslavije, ustanovljena leta 1954, razdelila obstoječi knjižni fond na republiške in pokrajinske zveze slepih, in da nadaljuje z delom na podlagi Zakona o knjižnici za slepe in slabovidne Republike Bosne in Hercegovine („Službeni list RBiH“, št. 9/95); da Kinoteka Bosne in Hercegovine dejansko posluje že od konca 70. let, ko je v okviru Arhiva Bosne in Hercegovine ustanovljen oddelek kinoteke, ki je bil nato izločen iz arhiva BiH kot samostojna ustanova na podlagi Zakona o Kinoteki Bosne in Hercegovine („Službeni list RBiH“, št. 13/94); in da je bila Umetniška galerija Bosne in Hercegovine ustanovljena z Odločbo Vlade Ljudske republike Bosne in Hercegovine leta 1946, in da je nadaljevala z delom na podlagi Zakona o muzejski dejavnosti („Službeni list RBiH“, št. 13/93 in 13/94).

Poudarjajoč, da zakoni, ki opredeljujejo status in obseg dejavnosti teh ustanov, predvidevajo, da je bila takratna Skupščina Republike Bosne in Hercegovine edini organ, pooblaščen za uresničevanje ustanoviteljskih pravic, torej da je Republika Bosna in Hercegovina določena kot edini ustanovitelj in lastnik teh ustanov, ter da je z Zakonom o ustanovah („Službeni list RBiH“, št. 6/92, 8/93 in 13/94) določeno, da je Vlada RBiH pristojna za imenovanje upravnih organov v navedenih kulturnih ustanovah;

Glede na to, da vse zgoraj navedene kulturne ustanove delujejo na ohranjanju in promociji kulturne dediščine Bosne in Hercegovine, kar je ključni vidik nacionalne kulturne identitete in dediščine države, ter da v skladu s tem predstavljajo sestavni del državnosti Bosne in Hercegovine s ključno vlogo pri ohranjanju kulturne raznolikosti, krepitvi občutka pripadnosti in ohranjanju kulturne dediščine za prihodnje generacije;

Zavedajoč se, da kljub temu, da so bile ustanovljene s predpisi Bosne in Hercegovine, na podlagi katerih bi morale obstajati in delovati, te ustanove trpijo posledice političnih ovir, ki postavljajo pod vprašaj tudi veljavnost omenjenih predpisov in sposobnost pristojnih organov oblasti, da rešijo to vprašanje s sprejetjem novih predpisov, ki bi zagotovili njihovo neprekinjeno delovanje;

Ob upoštevanju, da je trenutno stanje glede vodenja teh ustanov alarmantno in predstavlja neposredno grožnjo njihovemu delovanju; ter da nobena od sedmih navedenih ustanov trenutno nima ne nadzornega ne upravnega odbora, ter da jih šest ima direktorje, ki so jih imenovali nedržavni organi, da bi se premagale ovire, s katerimi so nenehno izpostavljeni, in da Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine zaradi odstopa svojega direktorja ne more več opravljati svojih dejavnosti;

Izražajoč obžalovanje zaradi dejstva, da se kršijo temeljne pravice zaposlenih, da je ogroženo delovanje COBISS.BH (okrajšava za Kooperativni spletni bibliografski sistem in storitve), tj. digitalni sistem za iskanje in rezervacijo gradiva v skupnem katalogu knjižnic v Bosni in Hercegovini ter v katalogih posameznih knjižnic, ter da Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine kot Nacionalni center ISSN ni zmožna izdajati ISSN kod za identifikacijo vsake serijske publikacije, ISBN identifikatorjev za knjige ter ISMN številk za glasbene izdaje;

Zavedajoč se, da trenutno stanje lahko onemogoči delo založnikov, ogrozi akademsko skupnost in moti delovanje ostalih 78 knjižnic po vsej Bosni in Hercegovini, ter ustavi pripravo nacionalnih bibliografij, ki so ključni pokazatelji duhovnega, kulturnega, znanstvenega in izobraževalnega razvoja države, ki odražajo raven znanstvenega napredka in predstavljajo osnovno sredstvo za ohranjanje kulturne dediščine in znanja o celotnem nacionalnem kulturnem bogastvu;

Ugotavljajoč, da Narodna in univerzitetna knjižnica poseduje Posebne zbirke, ki so z odločbo Komisije za ohranjanje nacionalnih spomenikov razglašene za Nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine;

Zato prepričan v nujno potrebo, da se pooblaščenec enega od visoko pozicioniranih uslužbencev navedene ustanove začasno opravlja dolžnost direktorja, dokler ustanove Bosne in Hercegovine ne izpolnijo svojih obveznosti do te in drugih kulturnih ustanov, pomembnih za Bosno in Hercegovino;

Ob upoštevanju, glede na in ugotavljajoč vse zgoraj navedeno, visoki predstavnik s tem sprejema naslednjo odredbo:

ODREDBA

s katero se podpira delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine ter drugih kulturnih ustanov, pomembnih za Bosno in Hercegovino

Člen 1.

Izjemoma od določb veljavnih zakonov, bo Svet ministrov Bosne in Hercegovine pooblastil uslužbenca Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine, da začasno opravlja naloge direktorja te ustanove, do imenovanja upravnih organov in dokončnega imenovanja direktorja v skladu z zakoni Bosne in Hercegovine.

Člen 2.

Če uslužbenec Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine ne bo pooblaščen za opravljanje nalog direktorja te ustanove v skladu s 1. členom te Odredbe v roku sedmih (7) dni od uveljavitve te Odredbe, se bo vodja Sektorja za nabavo, obdelavo, periodiko in uradne publikacije štel za pooblaščenega za opravljanje specifičnih nalog v imenu ustanove, ki sicer spadajo v pristojnost direktorja.
Izraz specifične naloge v smislu odstavka (1) tega člena pomeni tiste naloge, ki so nujne za vsakodnevno vodenje ustanove ali za preprečitev nastanka škode za ustanovo. To med drugim vključuje tudi odobritev izplačila sredstev za kritje stroškov ustanove, odobritev izplačila plač in prispevkov za zaposlene v ustanovi, kot tudi predložitev projektnih predlogov za zagotovitev finančnih sredstev, potrebnih za izboljšanje dela ustanove, vendar ne predstavlja celotnega obsega pooblastil, ki sicer pripadajo položaju direktorja ustanove.

Člen 3.

Postopek davanja pooblastila, kot je določen v 1. členu te Odredbe, se bo uporabil za vsak primer nastanka prostega položaja direktorja v kulturni ustanovi, pomembni za Bosno in Hercegovino, in pooblastilo ostaja v veljavi, dokler ne bodo imenovani upravni organi teh ustanov, vključno z dokončnim imenovanjem direktorja v skladu z veljavnimi zakoni.

V primeru, da Svet ministrov Bosne in Hercegovine ne ukrepa v skladu z določbami odstavka (1) tega člena v roku sedmih dni od nastanka prostega položaja direktorja relevantne ustanove iz odstavka (1) tega člena, se bo namestnik/pomočnik direktorja štel za pooblaščenega za opravljanje specifičnih nalog, predvidenih v 2. odstavku (2) tega člena. Če v ustanovi ni namestnika/pomočnika direktorja ali namestnik/pomočnik direktorja ni zmožen ali ne želi opravljati teh nalog, se bo za pooblaščenega za opravljanje navedenih specifičnih nalog štel najvišje rangirani zaposlenec relevantne ustanove, ki je zadolžen za finance, oziroma če tudi takšna oseba ni na voljo ali ni zmožna ali ne želi opravljati teh nalog, se bo za pooblaščenega za opravljanje navedenih specifičnih nalog štel zaposlenec ustanove, zadolžen za pravne, administrativne ali sorodne zadeve.

V kulturne ustanove, pomembne za Bosno in Hercegovino, iz odstavka (1) tega člena spadajo: Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine, Zgodovinski muzej Bosne in Hercegovine, Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine, Muzej književnosti in gledališke umetnosti Bosne in Hercegovine, Knjižnica za slepe in slabovidne Bosne in Hercegovine, Kinoteka Bosne in Hercegovine in Umetniška galerija Bosne in Hercegovine.

Člen 4.

Pooblastilo iz 1., 2. in 3. člena te Odredbe ostaja v veljavi do sprejetja drugačne odločitve Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, s katero bo pooblaščena druga oseba in določen njen obseg pooblastil, ali do dokončnega imenovanja upravnih organov ustanove, vključno z dokončnim imenovanjem direktorja.

Člen 5.

Vsi akti, dejanja in koraki, nujni za omogočanje uslužbencu, pooblaščenemu po 1., 2. in 3. členu te Odredbe, da opravlja naloge v skladu z 2. odstavkom (2) tega člena, se s tem štejejo za sprejete oziroma opravljene, in sposobnost pooblaščenega uslužbenca, da izpolnjuje svoj mandat, bo priznana s strani vseh ustanov, vključno s komercialnimi pravnimi osebami, na podlagi identifikacijskega dokumenta zadevnega uslužbenca in rešitve o imenovanju na navedeni položaj v kulturni ustanovi, pomembni za Bosno in Hercegovino.

Člen 6.

Ta Odredba ne prejudicira pravne predpise, katerih sprejetje je nujno potrebno za posodobitev predpisov, ki se nanašajo na status kulturnih ustanov, pomembnih za Bosno in Hercegovino. V skladu s tem so v roku 60 dni od uveljavitve te Odredbe pristojni organi Bosne in Hercegovine, zlasti pa Svet ministrov Bosne in Hercegovine, dolžni predložiti predlog(e) zakona Parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, s katerimi bodo med drugim urejeni upravljanje in financiranje kulturnih ustanov, pomembnih za Bosno in Hercegovino.

Člen 7.

Ta Odredba se sprejema na podlagi mednarodnega mandata visokega predstavnika in se ne sprejema z nadomeščanjem katerega koli domačega organa oblasti. Odredba bo imela prednost pred katerimi koli nezdružljivimi določbami katerega koli zakona, predpisa ali akta, bodisi obstoječega bodisi prihodnjega. Ta odredba se neposredno uporablja in ne potrebuje nobenega dodatnega dejanja za zagotovitev njene pravne veljavnosti.

Člen 8.

(1) Ta Odredba stopi v veljavo takoj in se objavi na uradni spletni strani Ureda visokega predstavnika.

(2) Ta odredba se takoj objavi v „Uradnem glasniku Bosne in Hercegovine“.