Schmidtevo poročilo ZN: Krišto na "evropski poti", Trojka "zavezana", Dodik "ruši ustavni red"

(Patria) - Sodba Kovačević, "če bo potrjena, bo povzročila nove delitve". BiH mora nujno "imeti sodnika v Strasbourgu", ki bo nasledil sodnika Farisa Vehabovića, "ki mu je potekel mandat".

Borjana Krišto je "izkazala zavezanost, odločnost in učinkovitost pri napredovanju k vključevanju v EU". Trojka je "zavezana reformam".

Željko Komšić je govoril samo v svojem imenu, ne pa v imenu Predsedstva BiH, ko je septembra v ZN kritiziral Andreja Plenkovića...

To je, poleg kritik na račun Milorada Dodika, bistvo rednega poročila, ki ga je visoki predstavnik Christian Schmidt posredoval Varnostnemu svetu Združenih narodov.

Istraga.ba je v posesti celotnega Schmidtovega poročila in ga lahko preberete tukaj, v nadaljevanju besedila pa bomo obravnavali ključne točke dokumenta.

Sodba v primeru Slaven Kovačević

Pri poročanju Varnostnemu svetu ZN o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v primeru Slaven Kovačević, Christian Schmidt pušča prostor, da se ta sodba razveljavi v postopku preizkusa, in ugotavlja:

"Če bo potrjena, bi sodba lahko dodatno razdelila politične stranke v BiH glede vprašanj reforme Ustave, kar bo izvajanje odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča še večji izziv, saj zahtevajo ustavne amandmane".

Schmidt problematizira tudi samo objavo sodbe na portalu Istraga.ba.

"Ta nova sodba je povzročila ostre odzive po vsej državi, nekateri jo vidijo kot zaželeni konec 'etnokracije', ki prevladuje v BiH, drugi pa jo štejejo za resen napad na ustavni red, vzpostavljen s Splošnim okvirnim mirovnim sporazumom.

Občutljivost problematike je dodatno okrepila dejstvo, da se je prvič v zgodovini Sodišča o sodbi in njenih posameznih elementih javno govorilo na enem sarajevskem portalu, s čimer je bilo jasno sporočeno, da je vsebina sodbe pred uradno objavo pricurljala.

BiH je od takrat zahtevala, da se sodba pošlje Velikemu senatu v ponovno preizpraševanje v skladu s 43. členom Konvencije", je navedel Schmidt, s čimer se je dejansko pridružil stališčem kadrov HDZ-ja.

O Vehaboviću in ESČP

Čeprav je mandat sodnika iz BiH na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Farisu Vehaboviću potekel pred dvema letoma, Christian Schmidt to problematizira šele zdaj, ko naj bi ESČP obravnaval vlogo, s katero se izpodbijajo njegovi amandmaji na Ustavo Federacije BiH.

"Pomanjkanje usklajenosti v zunanji politiki lahko vpliva tudi na možnost imenovanja predstavnikov BiH v mednarodna telesa.

Na primer, medtem ko je sodniku iz BiH na Evropskem sodišču za človekove pravice potekel mandat oktobra 2021., BiH ni izpolnila obveznosti, da posreduje seznam kandidatov Parlamentarni skupščini Sveta Evrope za izvolitev novega sodnika iz BiH", je napisal Schmidt.

"Neusklajena" nagovora

Christianu Schmidtu je sporen tudi nagovor Željke Cvijanović v Varnostnem svetu ZN maja letos, kot tudi govor Željka Komšića na Generalni skupščini ZN septembra letos.

Članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović je, spomnimo, izpodbijala mandat visokega predstavnika, medtem ko je predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić poleg Schmidtovih potez kritiziral tudi odnos Hrvaške do BiH.

"Strukturne slabosti pri sprejemanju odločitev imajo tendenco ovirati ali zamegliti zavezujoče pozicioniranje BiH v mednarodnih organih. Zunanja politika je pristojnost Predsedstva BiH, vendar je doseganje soglasja ali večine na področju zunanjih zadev znotraj tega tričlanskega telesa včasih nemogoče.

Zato izjave BiH v mednarodnih organizacijah včasih odražajo le stališče enega od treh članov Predsedstva, kot se je zgodilo na primer z nagovorom Varnostnemu svetu ZN gospe Željke Cvijanović, takratne predsedujoče Predsedstva, 10. maja 2023., ali z nagovorom predsedujočega Predsedstva Željka Komšića Generalni skupščini ZN 20. septembra", je navedel Schmidt.

Pohvale Borjani Krišto

"Predsedujoča Sveta ministrov BiH Borjana Krišto je v svojem delu izkazala zavezanost, odločnost in učinkovitost pri napredovanju k vključevanju v EU in izpolnjevanju nerešenih zahtev iz Mnenja Evropske komisije.

Dosledno je ponavljala, da članstvo BiH v EU predstavlja strateški cilj države, ki uživa soglasje vseh političnih akterjev in vseh ravni oblasti.

Predsedujoča Krišto je 17. maja sopredsedovala forumu na visoki ravni o evropskih integracijah BiH skupaj z evropskim komisarjem za sosedstvo in širitev Olivérom Várhelyijem. Na forumu so sodelovali predstavniki zakonodajne in izvršne oblasti vseh ravni", je navedel Schmidt.

Poleg Borjane Krišto je Schmidt pohvalil tudi Trojko (SDP, NiP, Naša stranka).

"Obljuba večje funkcionalnosti je zdaj prav tako pod vprašajem zaradi blokade zakonodajne dejavnosti na državni ravni s strani vladajoče stranke iz Republike srbske.

Namesto jasne zavezanosti reformam, še posebej v kontekstu vključevanja v EU, predsednik Rs-a Milorad Dodik pogajanja pogosto omejuje na taktične koncesije.

Partnerji iz Trojke znotraj vladajoče koalicije s svojim zelo zavezanim pristopom k integraciji v EU poskušajo upravljati to delikatno situacijo", je poudaril Schmidt.

Visoki predstavnik je pohvalil tudi svoje ukrepe pri oblikovanju Vlade FBiH, oziroma pri enodnevni suspenziji Ustave FBiH, ko je razvrednotil glas podpredsednika Federacije iz vrst bošnjaškega naroda.

Enodnevna suspenzija Ustave - upravičena

"Ker veljavna Ustava FBiH ni ponujala rešitve, če se predsednik in podpredsednika ne strinjata, sem sprejel Odločitev, ki je novoizvoljenemu Parlamentu FBiH omogočila, da 28. aprila izglasa prihodnjo Vlado na podlagi predloga predsednika in enega od podpredsednikov FBiH.

Situacija je jasno pokazala nepripravljenost ali nesposobnost relevantnih političnih akterjev za kompromis in sprejemanje odgovornosti do državljanov.

Sestavni del te Odločitve je bil tudi Amandma na Ustav FBiH, ki bo začel veljati maja 2024. leta, če sam Parlament FBiH ne sprejme amandmajev na Ustav FBiH, da bi pred tem rešil to težavo.

Amandma, ki bo FBiH omogočil premagovanje podobnih blokad oblikovanja oblasti, daje roke za imenovanje Vlade in uvaja nove modalitete deblokade v primeru, da to ne uspe, vključno z razpustitvijo Parlamenta Federacije in kantonalnih skupščin z naknadnimi predčasnimi volitvami.

Obdobje 12 mesecev od Odločitve do začetka veljavnosti amandmajev je dovolj dolgo, da se Parlament FBiH uskladi o ustavnih spremembah glede tega vprašanja", je navedel Schmidt, upravičujoč enodnevno suspenzijo Ustave FBiH.

Visoki predstavnik je v svojem poročilu namenil največ pozornosti oblastem v Republiki srbski, ki ne priznavajo njegove legitimnosti in legalnosti.

"Iz Republike srbske so še posebej na udaru visoki predstavnik in Ustavno sodišče BiH. Cilj je spodkopati njihovo sposobnost, da varujejo Daytonski mirovni sporazum in ustavno-pravni red BiH.

Poleg nepriznavanja avtoritete Sodišča in nespoštovanja njegovih končnih in zavezujočih odločitev, je sposobnost Sodišča, da pravilno deluje, ogrožena zaradi neuspeha Zastupniškega doma Parlamenta Federacije BiH in Narodne skupščine Republike srbske.

Skupščina bo imenovala zamenjave za dve prosti mesti v Ustavnem sodišču BiH. Ti prosti mesti sta Sodišče pahnili v položaj, ko Veliki senat ne more sprejemati odločitev, ker ima le štiri člane.

Vsa dejanja Vlade Rs-a so bila popraćena z retoriko, ki povzroča delitve, in hujskaško retoriko ter demonstracijami na medentitetni meji, ki so jih organizirali politični privrženci predsednika Republike srbske.

S takšnim ravnanjem je Dodik umetno in namerno povzročil dve politični krizi v šestih mesecih, ki ju je prekinila ponudba za 'deeskalacijo' napetosti, ki jih je ustvaril sam Dodik.

V svojih izjavah je nadaljeval z izpodbijanjem suverenosti in ozemeljske celovitosti BiH ter mi grozil z omejitvijo dostopa do ozemlja Republike srbske.

Večkrat je pozival k samostojnosti Republike srbske, k referendumu o njenem statusu do konca leta 2023 ter k njeni združitvi s Srbijo.

Vendar pa je Vlada Srbije ponovila svojo zavezanost ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine", je napisal Schmidt.