Schmidt sam zahteval, da se vključi v zadevo 'Kovačević', prek Zagreba gre v London, da z odvetniki pripravi rušenje sodbe

(Patria) - Visoki predstavnik Christian Schmidt ta teden potuje v London, kjer naj bi se z odvetniki iz pisarne Blackstone dogovarjal o podrobnostih rušenja sodbe "Kovačević" pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, izve Istraga.ba.

Da bi prikril sledi, Schmidt v London potuje prek Zagreba. Nato naj bi se visoki predstavnik po vrnitvi v Bosno in Hercegovino sestal s kadri HDZ-a BiH. Sestanki naj bi potekali v Čapljini.

Istraga.ba je v posesti dokumenta Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je bil 16. septembra poslan odvetniški pisarni Blackstone iz Londona. V dokumentu je jasno navedeno, da je Schmidt zahteval, da se OHR vključi v zadevo "Slaven Kovačević proti BiH".

"Potrjujem prejem vašega pisma z dne 13. septembra 2024, v katerem v imenu visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino zahtevate dovoljenje za posredovanje kot tretja stranka v postopku pred Sodiščem v zgoraj navedeni zadevi (Pravilo 44, odstavek 3 (a) Poslovnika Sodišča).

Obveščam vas, da vam je predsednik Velikega senata odobril, v skladu s pravilom 44, odstavkom 3 Poslovnika Sodišča, da v imenu visokega predstavnika Sodišču predložite pisne in ustne navedbe.

Navedbe je treba predložiti v enem od uradnih jezikov Sodišča, angleščini ali francoščini", je navedeno v dokumentu, ki ga je podpisal namestnik registrarja Velikega senata Johan Calleweart.



Ta dokument iz Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu potrjuje, da je OHR zavedel javnost, ko je sporočil, da je Sodišče povabilo Schmidta, naj nastopi kot "prijatelj Sodišča".

"Visoki predstavnik bo privolil, da Evropskemu sodišču za človekove pravice zagotovi neodvisne informacije v vlogi 'prijatelja sodišča' (Amicus Curiae), kot so visoki predstavniki že prej storili v mnogih drugih zadevah. To je običajna praksa.

Visoki predstavnik ne zavzema stališča, ampak prispeva kot končna avtoriteta v državi glede razlage civilnih vidikov Daytonskega mirovnega sporazuma, da bi zagotovil informacije o daytonskem okviru", je sporočil OHR.

Torej, Sodišče v svojem dopisu odvetniški pisarni v Londonu piše, da je Schmidt zahteval, da se vključi v to zadevo, medtem ko OHR sporoča, da je Schmidt "privolil".

"V skladu s Pravilom 44, odstavkom 5, je predsednik Velikega senata odredil, da morajo vaše navedbe, ki ne smejo biti daljše od desetih strani strojnega tipkopisa, prispeti na Sodišče najpozneje do 7. oktobra 2024.

Glede na naravo posredovanja tretje stranke te navedbe ne smejo vključevati nobenih komentarjev o dejstvih ali utemeljenosti primera, ampak naj se nanašajo le na splošna načela, ki se uporabljajo za odločanje o primeru", je navedeno v dokumentu Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ker je rok za predložitev odgovora 7. oktober, se je visoki predstavnik Christian Schmidt odločil, da odpotuje v London, kjer naj bi uskladil podrobnosti z britanskimi odvetniki. Da bi prikril sledi, je Schmidt najprej odpotoval v Zagreb z avtomobilom, nato pa bo odletel v London.

Neposredno pred Schmidtovim potovanjem v London je v Sarajevu potekala seja Sveta za izvajanje miru (PIC). Po informacijah Istrage je bila na seji PIC velika delitev med veleposlaniki držav članic EU na eni strani in veleposlaništvom ZDA na drugi strani.

Američani se, kot izve Istraga, niso upirali, da Schmidt "priča" pred ESČP v zadevi "Kovačević", medtem ko so bile države članice EU in PIC proti. Po seji se je Schmidt odločil, da nadaljuje s svojim angažmajem v zadevi "Kovačević".

Razprava pred Velikim senatom ESČP je predvidena za 20. november letos.

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je bilo Slavenu Kovačeviću kot volivcu in državljanu Sarajeva odvzeta pravica, da glasuje za kandidata za člana Predsedstva BiH iz Republike srbske.

Sodišče je ugotovilo, da je Predsedstvo BiH državna institucija in da bi morali imeti vsi državljani pravico voliti vse člane Predsedstva BiH. S tem je Sodišče dejansko ugotovilo, da je poleg etnične diskriminacije v BiH v veljavi tudi teritorialna diskriminacija.

Da bi se ta diskriminacija odpravila, je nujno imeti eno volilno enoto pri izbiri članov Predsedstva BiH in delegatov v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH.

Sodba je bila izdana 29. avgusta lani, zanjo je glasovalo šest sodnikov, medtem ko je avstrijska sodnica Gabriele Kucsko-Stadlmayer podala ločeno mnenje.

Prav na ločenem mnenju avstrijske sodnice so kadri HDZ-a BiH v Svetu ministrov, ki jih vodita Borjana Krišto in Monika Mijić, utemeljili svojo zahtevo za ponovno preučitev sodbe "Kovačević".

"Pritožba" je bila poslana 19. septembra 2023, torej zadnji delovni dan Jelene Cvijetić na položaju agentke BiH pred Sodiščem v Strasbourgu. Dvanajst dni preden je poslala pritožbo, je aktualni sklic Sveta ministrov BiH Cvijetić imenoval za varuhinjo človekovih pravic BiH.

To je prvič, da je Bosna in Hercegovina zahtevala ponovno preučitev katere koli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na volilno zakonodajo – oziroma ustavno ureditev.

Po pritožbi je petčlanski senat sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel zahtevo bh. agentk in predsedujoče Sveta ministrov BiH Borjane Krišto ter zadevo "Slaven Kovačević" proti BiH posredoval Velikemu senatu v obravnavo.

Mali senat, ki je odločil, da zadevo "Kovačević" posreduje v ponovno preučitev Velikemu senatu, so sestavljali sodniki iz Irske, Slovenije, Andore, Španije in Moldavije.

Po tem je sodnik iz Slovenije Marko Bošnjak, ki je bil ključen pri sprejetju odločitve o "reviziji" zadeve, postal predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Prav on bo predsednik Velikega senata.