Schmidt je samovoljno razlagal sodbo Ustavnega sodišča BiH po pritožbi Željka Komšića

“Bože sačuvaj”.

To je edini stavek, vreden citiranja, od vseh stavkov, ki jih je na enourni novinarski konferenci izrekel visoki predstavnik Christian Schmidt. Na šest dostojnih novinarskih vprašanj je Schmidt vedno odgovarjal enako. Nepovezano. In zato nam ne preostane nič drugega, kot da na novinarska vprašanja namesto Schmidta odgovorijo novinarji sami.

“Če je bil cilj”, je vprašal novinar portala Klix Semir Hambo, “rešiti vprašanje Goražda, kjer Bošnjaki izbirajo hrvaške predstavnike, zakaj niste praga za predlaganje predsednika in podpredsednika FBiH s šest delegatov dvignili na sedem, ampak ste mejo dvignili na enajst, mejo enajst pa lahko zdaj in v prihodnjih letih doseže samo HDZ? Ali ne mislite, da ste na ta način veliko število strank potisnili v desno in se približali etnonacionalnim strankam?”

Tukaj je Schmidtov odgovor.

“Možnost, da predlagam predsednika, in to ne z enajstimi ali dvanajstimi glasovi. Kaj se bo, prosim, zgodilo? Mi lahko razložite, kaj se je doslej dogajalo?”

Tukaj je, kaj se je dogajalo in kaj se bo dogajalo. Pred enajstimi leti so politične stranke, ki niso blizu HDZ BiH, uspele izvoliti šest hrvaških delegatov v Dom naroda FBiH. Predsednik Federacije je bil Živko Budimir, HDZ pa je bil v opoziciji. Ko bodo potrjeni rezultati tudi za te volitve, bo v Klubu Hrvatov Doma naroda FBiH najmanj šest delegatov, ki niso pod nadzorom HDZ. Toda potem ko je Schmidt dvignil kvoto za predlaganje na 11 delegatov, možnost izključitve HDZ iz Vlade FBiH ne obstaja več. Kajti po izračunu bo novih šest hrvaških delegatov, ki jih je uvedel Schmidt, prihajalo iz Zahodnohercegovskega (1), Hercegovsko-neretvanskega (2), Kantona 10 (1), Srednjebosanskega (1) in Zeniško-dobojskega (1). Torej od šest “novih” delegatov jih pet odhaja v kantone s HDZ-ovo večino. Tako bo imela stranka Dragana Čovića zanesljivih šestnajst delegatov v Domu naroda FBiH, s tem pa tudi štiri delegate v Domu naroda PS BiH.

“S sodbo iz leta 2015”, je vprašala Istraga.ba visokega predstavnika, “je Ustavno sodišče BiH po pritožbi Željka Komšića ugotovilo, da je bila kršena Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Zakaj drugim niste dali pravice, da so lahko kandidati za predsednika in podpredsednika FBiH?”

Schmidtov odgovor je bil: “Prvič, s svojo politično oceno sodbe Komšić imate prav. Popolnoma se strinjam z vami, da bi moralo to iti tudi na raven države. Toda poglejte na 30. strani to sodbo, piše, da je treba to rešiti na ravni države in da se na ravni Federacije ne sme, tako rekoč, graditi država, kakršna bi morala biti.”

Prvič, visoki predstavnik ni natančno citiral sodbe Ustavnega sodišča BiH, izdane po pritožbi Željka Komšića. Ustavno sodišče BiH nikjer ni reklo, da se “na ravni Federacije BiH ne sme graditi država, kakršna bi morala biti”. Ustavno sodišče je le zaključilo, da je “trenutno nemogoče predvideti obseg teh sprememb”, zato ni odredilo izbrisa spornih določb Ustave FBiH. Schmidt je torej samovoljno razlagal sodbo Ustavnega sodišča BiH, trdeč, da ta na ravni Federacije “tako rekoč prepoveduje gradnjo” civilne države “kakršna bi morala biti”.

“In kako komentirate”, je vprašala visokega predstavnika reporterka N1 televizije Adisa Imamović, “izjavo gospoda Andreja Plenkovića, ki je dejal, da je mesece z vami pogajal o spremembah volilnega zakona? Ali je s tem kršena suverenost BiH?”

Schmidt ni imel komentarja. Kar pomeni, da si ne upa reči, da hrvaški premier ne govori resnice. Ker jo govori. Plenković je, spomnimo, dejal, da je mesece “diskretno z visokim predstavnikom delal na spremembah volilnega zakona v BiH”.

“Te izjave ne bom komentiral”, je rekel Schmidt.

“Gospod Schmidt”, je nadaljevala novinarka Agencije Patria, “zakaj ste se odločili, da za Parlament Federacije uporabljate popis iz leta 2013, za Vlado FBiH pa popis iz leta 1991?”

Visoki predstavnik je odgovoril, da se je zdaj “osredotočil na Dom naroda FBiH”.

Ali veste, kaj je pravi odgovor? Če bi se popis iz leta 2013 uporabljal za Vlado Federacije BiH, bi Hrvati izgubili vsaj eno ministrsko mesto. Kar seveda ni Schmidtova naloga. Zato je bil za Vlado FBiH uporabljen popis iz leta 1991, da se število hrvaških ministrov ne bi zmanjšalo. Hkrati se bo za Dom naroda uporabljal popis iz leta 2013. Razlog je preprost – po tem popisu najbolj profitira HDZ BiH. Torej se pri oblikovanju izvršilne oblasti uporablja popis iz leta 1991, ker to ustreza HDZ, za zakonodajno oblast pa se uporablja popis iz leta 2013, ker tudi to ustreza HDZ.

“Zakaj, gospod Schmidt”, je vprašala Istraga.ba, “Kanton Sarajevo daje pet delegatov iz vrst srbskega naroda in enega hrvaškega, če v Kantonu po popisu iz leta 2013 živi več Hrvatov kot Srbov? Ali so sarajevski Hrvati manj vredni od sarajevskih Srbov?”

“Bože sačuvaj”, je rekel Schmidt.