Schmidt: Nisam tukaj, da grozim, ampak imam podporo za uporabo pooblastil

SARAJevo, (Patria) - Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini je na današnji novinarski konferenci po srečanju Sveta za implementacijo miru (PIC) dejal, da je velika večina držav članic poudarila, da želijo okrepiti svoje sodelovanje v BiH, ker želijo pomagati pri obstoječih izzivih.

Schmidt se je zahvalil članom PIC-a za polno podporo njegovemu mandatu v BiH.

"PIC je ponovno poudaril, da je BiH suverena država, ki je sestavljena iz dveh entitetov, vendar jim to ne daje pravice do enostranskega odcepitve od BiH. Mislim, da je to dobro znano, vendar je včasih dobro to ponoviti, ker se zdi, da nekateri pozabljajo," je dejal Schmidt.

Dodal je, da entiteta Republika Srbska nima zakonske podlage za enostranski umik iz ustavno-pravnega reda BiH.

"V Republiki Srbski poteka takšna razprava, kjer se omenjajo takšna vprašanja. Vsi poskusi ogrožanja institucij vplivajo na stabilnost BiH in entitetov. Rekli smo, da bo to imelo posledice, in to je naše stališče. Upravni odbor PIC-a je poudaril svojo podporo uporabi vseh pooblastil, ki so na voljo visokemu predstavniku. Za začetek smo poudarili pogojevanje finančne podpore in uporabo sankcij," je dodal Schmidt.

Poudaril je, da bi se vsi morali zavzemati za izboljšanje gospodarske situacije v BiH, če pogledamo njeno trenutno stanje.

"Če primerjate situacijo z drugimi državami Zahodnega Balkana, vidimo, da drugod prihaja do gospodarske rasti, medtem ko je v BiH ni. Vlagatelji dvomijo, ali je stabilnost države nekaj, na kar lahko računajo, in ali naj vanjo vlagajo. To je eden od izzivov, s katerimi se BiH sooča," je dodal Schmidt.

Zaključil je, da tisti, ki ves dan govorijo o Ustavi in Daytonu, ne povedo ničesar o tem, kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje gospodarske situacije v državi.

Šmit je komentiral tudi posebno seja Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS).

"Eno je jasno, vse, kar zadeva spodkopavanje Daytonskega mirovnega sporazuma, ni sprejemljivo. Na sestanku PIC-a smo se strinjali, da glede teh vprašanj ne bomo imeli kompromisov. Upam, da bo Skupščina RS to razumela. Nisem tukaj, da grozim, vendar jim mora biti jasno, kakšne bodo posledice. Govorili so o 40 zakonih, zdaj so jih zmanjšali, zdaj govorijo o odlogu. Ne zanikam, da se o nekaterih zakonih lahko pogovarjamo, vendar ne na ta način," je dejal.

Na vprašanje novinarjev o sankcijah je visoki predstavnik poudaril, da se o njih ne govori.

"Ne želimo kaznovati državljanov in državljank. Pravo vprašanje je, zakaj je v BiH tako malo naložb. Glavni razlog je verjetno korupcija, ki spodkopava institucije in mladim ljudem jemlje prihodnost. O sankcijah se ne govori, izvajajo se, to vedo tisti, ki jih lahko prizadenejo, vendar se mi ne želimo ukvarjati s sankcijami, temveč s tistimi, ki so na oblasti, da skrbijo za dobrobit državljanov," je dejal Schmidt.

Govoril je tudi o tem, da je treba sprejeti zakon o državni lastnini, kar je vprašanje, na katerem dela od svojega prihoda.

"Prepričan sem, da obstaja razumen način na delovni ravni, da se sedemo in najdemo pravo rešitev ob upoštevanju odločitev Ustavnega sodišča, da je potreben zakon o državni lastnini. V takšni situaciji se preprosto usedete. Jaz in moja ekipa smo pripravljeni delati na tem. Vključena bi bila tudi EU, njihovi strokovnjaki. Vendar mora odločitev sprejeti Parlament BiH v Sarajevu, mi pa smo tu, da pomagamo. Vse bom pozval, naj se usedejo in razmislijo, kje je problem in kako ga rešiti. To je prvi poskus. Na tem smo intenzivno delali. Dobil sem edinstveno podporo mednarodne skupnosti in PIC-a. Oblikovala se bo delovna skupina, vendar odloča Parlament," je dejal Schmidt.

Glede dopolnitve Kazenskega zakonika BiH, ki jo je uvedel njegov predhodnik in s katero se prepoveduje in kaznuje zanikanje genocida, vojnih zločinov in poveličevanje vojnih zločincev, kar je povod za poteze iz Republike Srbske, je Schmidt poudaril, da takšnega vprašanja ne smemo politizirati.

"Na ta način se ne izkaže spoštovanje žrtvam. Razumem, da imajo nekateri občutek, da je zakon usmerjen samo v eno stran, kar ni res, saj se žrtev ne razlikuje po etnični pripadnosti. Žrtve so žrtve. In moramo delati na tem, da v prihodnosti ne bo žrtev. Tako sem dvakrat posredoval te informacije v Parlament, o tem, da bi se takšen zakon lahko sprejel in bi na ta način zamenjal dopolnitev Kazenskega zakonika BiH, prednost pa bi dobil zakon, ki bi ga sprejel državni organ. Tudi sam imam ideje in predloge, o katerih bi se lahko pogovarjali na razumni osnovi, s sočutjem. Lahko se pogovarjamo o financah, vendar politike ne smemo vnašati v pogovore z žrtvami," je dejal Schmidt.