Schmidt kritiziral Ustavno sodišče BiH zaradi odločitve v primeru Vareš: Trdi, da so ogrožene naložbe!?

(Patria) - Visoki predstavnik Christian Schmidt je nezadovoljen z odločitvijo Ustavnega sodišča BiH, s katero je bila razveljavljena odločitev Vlade Federacije BiH, ki je britanski družbi Adriatic Metals omogočala krčenje državnega gozda v Varešu. Schmidt je svoje nezadovoljstvo delil tudi s Svetom varnosti ZN.

„Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je v svoji odločitvi podalo lastno razlago pojma razpolaganje, s katero določa, da razpolaganje zajema uporabo in spremembo namembnosti gozdnih zemljišč tudi, kadar ni sprememb lastninskih pravic.

Nadalje je sodišče poudarilo, da noben začasni uporabnik ne more biti obravnavan kot pošten uporabnik in kot tak ne uživa zaščite po zakonu, ki ureja lastninsko pravico na nepremičninah. Ta pravna razlaga je daljnosežna, saj se lahko nanaša na vsako „razpolaganje“ z državnim premoženjem v širšem smislu, torej ne le v zvezi z neposrednim ali posrednim prenosom lastništva, kot je določeno v Prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem, temveč lahko vključuje tudi druge prenose pravic in terjatev ali druga razpolaganja. To ima lahko resne posledice za sedanje in prihodnje razvojne in naložbene projekte,“ je Schmidt zapisal v svojem poročilu, poslanem Svetu varnosti ZN, poroča Istraga.ba.

Prav zaradi tega Schmidt napoveduje, da bo pospešil razprave o državnem premoženju.

„Glede na pomembne finančne posledice v kontekstu naložbenih in razvojnih projektov je zdaj še bolj potrebno reševati to vprašanje v skladu s pravnimi načeli, določenimi s sodno prakso Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine,“ je navedel Schmidt.

Gre za naslednje.

Ustavno sodišče BiH je 11. julija letos, odločajoč o zahtevi Kemala Ademovića, člana kolegija Doma narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, ugotovilo, da Odlok o spremembi namembnosti gozdnih zemljišč in začasni uporabi gozdnih zemljišč za druge namene Vlade Federacije Bosne in Hercegovine, sprejet lani, ni v skladu s členi I/1, I/2. in VI/5. Ustave Bosne in Hercegovine. Z istim odlokom je bilo Vladi Federacije BiH naloženo, da razveljavi svoje sporne akte, ki so bili sprejeti, da bi se ugodilo britanski družbi Adriatic Metals pri krčenju državnega gozda nedaleč od Vareša.

Spomnimo, decembra lani je Vlada Federacije BiH izključila državne institucije pri sprejemanju odločitev o razpolaganju z državnim premoženjem, torej z državnimi gozdovi, ki jih v Varešu krči britansko podjetje Adriatic Metals. Gozdna zemljišča, piše v odloku, se lahko poleg gospodarjenja z gozdovi začasno uporabljajo za druge načrtovane namene, in sicer: za namene izkoriščanja rudnin in drugih naravnih bogastev, v času trajanja koncesijske pogodbe.

„Koncesionar ali investitor lahko vloži zahtevo pri kantonalnem ministrstvu za uporabo gozdnih zemljišč za druge namene, če je to predvideno s prostorskim načrtom,“ je navedeno v Odločbi.

Nadalje piše, da se „dovoljenje za uporabo gozdnih zemljišč za namene iz odstavka (1) te točke izda v obliki sklepa, ki ga sprejme zvezni minister ob predhodnem mnenju Zvezne uprave za gozdarstvo in soglasju Pravobranilstva Bosne in Hercegovine“.

Po objavi teh dokumentov s strani Istraga.ba se je odzval član kolegija Doma narodov PS BiH Kemal Ademović, ki je od Ustavnega sodišča BiH zahteval razveljavitev sporne odločbe. Ustavno sodišče BiH je prvotno maja sprejelo začasni ukrep, s katerim je do sprejetja dokončne odločitve začasno razveljavilo sporne dokumente Vlade FBiH. Julija letos je Ustavno sodišče BiH odredilo trajno razveljavitev te odločbe. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem BiH se je Vlada Federacije sklicevala na mnenje OHR, ki naj bi bilo podlaga za sprejemanje odločitev v prid britanski družbi. Vendar pa je Ustavno sodišče to mnenje ocenilo kot neobvezujoče.

„Glede na mnenje Ureda visokega predstavnika, na katero se je Vlada sklicevala v odgovoru na zahtevo, Ustavno sodišče poudarja, da mnenja Ureda visokega predstavnika upošteva, vendar niso obvezujoča. V konkretnem primeru je Ustavno sodišče seznanjeno z mnenjem, ki ga je visoki predstavnik posredoval Vladi.

Vendar pa Ustavno sodišče opaža, da je Vlada v celoti zanemarila del mnenja, v katerem je navedeno, da „sprememba namembnosti gozdnih zemljišč očitno vodi do pomembnih pravnih posledic za zadevno premoženje in bi zato predstavljala dejanje razpolaganja, za katero je potrebno aktivno sodelovanje in soglasje lastnika“.

Pri izjasnitvi o možnosti dodelitve pravice „začasne uporabe“ se Urad visokega predstavnika ni opredeljeval do tega, kaj bi ta uporaba predstavljala, kako dolgo bi „začasna uporaba“ trajala in podobno. Namreč, brez takšnih pokazateljev bi lahko prišlo do popolne dejanske spremembe namembnosti gozdnih zemljišč brez kakršnega koli sodelovanja države kot lastnice gozdov in gozdnih zemljišč, kar ni v skladu z Zakonom o prepovedi razpolaganja in je zato v nasprotju tudi z Ustavo Bosne in Hercegovine,“ je navedeno v obrazložitvi odločitve Ustavnega sodišča BiH.