Schmidt ignorira žrtve genocida in Združenega zločinskega podviga: Vse zahteve so ostale le mrtva črka na papirju!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt z nemočjo glede delovanja Milorada Dodika kaže izjemno brezbrižnost in neobčutljivost do žrtev velikosrbske agresije ter Združenega zločinskega podviga, ki so bili obsojeni v Haagu.

To stanje ravnodušnosti, nezainteresiranosti in neobčutljivosti Schmidt dokazuje s stalnim ignoriranjem dopisov, ki jih pošiljajo združenja žrtev in od njega zahtevajo odziv.

Namreč, dopisi, naslovljeni za razrešitev Sanje Vlaisavljević in Lidije Bradare, ki sta na nek način poveličevali zločinca Daria Kordića, so globoko obtičali v Schmidttovi predal, enako kot dopis, v katerem pozivajo Schmidta, naj s svojimi odločitvami ustavi naraščajoči val napadov na Bošnjake v Republiki srbski.

Da bi se ustavil val incidentov v Republiki srbski, ki večinoma ostanejo nekaznovani, in v času, ko je varnostna situacija v tem bh. entitetu najslabša za Bošnjake (ki jih 28 let po vrnitvi na svojo zemljo imenujejo povratniki), združenja žrtev zahtevajo, da se končno vzpostavi nacionalno ravnovesje v MUP-u RS.

In sicer tako, da se spoštuje Ustava BiH in Republike srbske ter omogoči zaposlovanje Bošnjakov in Hrvatov v MUP-u RS, s čimer bi se popravila dolgoletna krivica.

Na ta dopis Schmidt nikoli ni odgovoril niti je kontaktiral podpisnike dopisa, katerih je bilo več.

Preprosto, vse se je končalo z njegovimi zgodbami, da se 'predano bori za varnost državljanov'.

Koliko je ravnodušen, dokazuje tudi izjava, da 'organi pregona v BiH imajo obveznost, kot tudi kapacitete in sposobnosti, da raziščejo vse incidente, ki se zgodijo, najdejo storilce in poskrbijo, da se takšni incidenti v prihodnosti ne zgodijo'.

No, kako je mogoče, da ne razume bistvenih stvari ali ga preprosto ni briga. Po drugi strani spretno izkorišča genocid, ter se Bošnjakom približuje z odločitvami, ki koristijo Memorijalnemu centru Potočari. Kot da so Bošnjaki afriško pleme, ki ne razume dlje od primitivnih pravil, ki jih civiliziran svet ne pozna.

Ker vsi vemo, da imajo državni organi obveznost uporabljati ustavni princip sorazmerne zastopanosti konstitutivnih narodov in drugih v ustreznih organih javne oblasti, vključno znotraj policijskih struktur, vendar je bistvo v tem, da se v RS to nikoli ni praktično izvajalo, zato je pobuda šla k Schmidtu, ki zagotovo ne bo storil ničesar.

Enako kot v primeru Vlaisavljević in Bradare, katerih razrešitev so zahtevala združenja, so bili ti zahtevki večkrat ponovljeni, od vsega pa smo bili priča le brutalnim napadom na združenja s strani medijev, blizu HDZ-ju, ki se ni in se ne bo odrekel obsojeni politiki združenega zločinskega podviga.

In to je jasno, vendar je jasno tudi, da se Schmidt ne bo odrekel tistim, ki poveličujejo vojne zločine, medtem ko povečuje pritisk na probosansko politiko, da popusti pred zahtevami Dragana Čovića.

Zato ni čudno, da Schmidt ni kontaktiral Murata Tahirovića, Munire Subašić in drugih, ampak je šel na teniški dvoboj s Sanjo Vlaisavljević, da bi posolil globoke rane žrtev genocida in Združenega zločinskega podviga.