Schmidt: Dodik je prestopil mejo, v BiH naj bi namestili sile Nata in EUFOR-ja

Ni novost, da vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik zavrača vse, kar je povezano z delovanjem države BiH, vendar poskus Moskve, da bi ukinila urad visokega predstavnika, bojkotirala vas kot visokega predstavnika in morebitna odcepitev RS daje situaciji v BiH povsem novo kakovost," piše novinar časnika Süddutsche Zeitung in sprašuje Christiana Schmidta, visokega predstavnika v BiH, ali je to sestavni del Putinove politike, s katero Moskva poskuša čim bolj razjeziti Zahod, navajajoč kot primer dogajanje z Ukrajino ali Belorusijo.

„To je vsekakor hud napad na Daytonski sporazum," odgovarja Schmidt in dodaja, da je Moskva želela ukiniti tudi misijo EUFOR-ja in da je zelo mogoče, da zahteve po nedelovanju BiH temeljijo v Moskvi.

Visoki predstavnik v BiH je pojasnil, da je Dodik "prestopil mejo retoričnega podpihovanja ognja" z razveljavitvijo odločitev visokega predstavnika in nepriznavanjem Ustavnega sodišča BiH, hkrati pa si želi lastne vojske, varnostnih služb, pravosodja in posrednega obdavčevanja.

„Moja obveznost je zagotoviti civilno izvajanje Daytonskega sporazuma, kot je navedeno v Prilogi 10. Moja naloga je, da s pritiskom in opozarjanjem to spremenim. Če ne bo spremembe te politike, mora mednarodna skupnost ukrepati, preden pride do razpada BiH," je dejal Schmidt in dodal, da ima na voljo bonnska pooblastila, ki vključujejo tudi odstavitev politikov, ki kršijo Dayton. Nato je poudaril: "Vendar iz najsmrtonosnejšega topa ne smemo streljati, dokler obstajajo druga sredstva."

Na vprašanje novinarja, ali iz "najsmrtonosnejšega topa" ni bilo treba streljati že pred desetimi leti - odkar Dodik deluje proti državi BiH - in ga odstaviti, Schmidt ni želel odgovoriti. Le dodal je, da se "mednarodna skupnost šele zdaj začenja ukvarjati z Bosno in Hercegovino" in da je "napaka verjeti, da se na Zahodnem Balkanu nič ne zgodi brez eksplozije in dima." Na vprašanje, ali je EU naredila napako, ker Dodiku ni uvedla sankcij kot ZDA, ker se jim je upirala Španija, je Schmidt dejal, da je vesel, da je Heiko Maas sprožil to razpravo, Annalena Bearbock pa jo je nadaljevala in poudarila, da obstajajo druge članice EU, ki to podpirajo. Dejal je tudi, da je optimist in da misli, da bo EU našla način, kako vplivati na Dodika, poroča DW.

Novinar münchenskega dnevnika je spomnil, da je Dodik nedavno ameriškemu posredniku Gabrielu Escobaru rekel "J..e mi se za sankcije!", kar po mnenju Schmidta kaže njegovo nervozo. "Vem, da Dodik nujno potrebuje denar. Z MMF-jem, Svetovno banko, EBRD-jem uspešno delam na tem, da gospod Dodik dobi denar le pod strogimi pogoji."

Schmidt je dejal tudi, da ne vidi potenciala za oboroženo vojno, ne le zato, ker regija ni toliko oborožena, ampak tudi zato, ker za razliko od 90. let sosednje države "nimajo interesa, da bi se iz teme 'Republika Srpska' razvila vojna." Visoki predstavnik v BiH pa ne izključuje družbenih nemirov in zato meni, da je dobro, da so v BiH nameščene enote EUFOR-ja in Nata, da bi lahko pravočasno ukrepale. Na vprašanje, zakaj na Brčko koridor ne pošljejo 5.000 vojakov, da bi Dodik pokopal svojo retoriko o odcepitvi, je Schmidt odgovoril, da se je NATO zaveda, kako problematična je situacija, in dodal, da se je srečal z generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom, pa tudi z britanskim odposlancem Stuartom Peachom, ki je bil prej vodja vojaškega odbora Nata. Na vprašanje novinarja münchenskega dnevnika, zakaj so bile reakcije tako PIC-a kot Sveta ministrov EU tako blage in kaj se mora še zgoditi, da se mednarodna skupnost odzove, je Schmidt poudaril, da je PIC na seji 7./8. decembra potrdil, da bo vsaka kršitev Daytonskega sporazuma imela posledice, vendar pa se trenutno še vodijo pogovori z Miloradom Dodikom, poroča Oslobođenje.