Svetovalec iranskega vrhovnega voditelja: Če Amerika nadaljuje napade, bomo vojno razširili tudi na Sredozemlje

(Patria) - Potencialni mirovni sporazum med ZDA in Iranom je odvisen od tega, ali bo Trumpova administracija pristala na sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenega iranskega premoženja, je danes za CNN izjavil visoki iranski uradnik.

Pri tem je opozoril, da bodo ZDA "vstopile v temen koridor", če bodo nadaljevale spopad.

V ekskluzivnem intervjuju iz Teherana je Mohsen Rezaei, vojaški svetovalec vrhovnega voditelja ajatolaha Mojtabe Khameneija, sporočil, da so pogajanja v zastoju in da mora ameriški predsednik Donald Trump najti rešitev.

- Pogajanja so v zastoju in gospod Trump mora prekiniti ta zastoj. Žoga je na Trumpovi strani - je dejal Rezaei, poroča Index.

Iran naj bi zahteval sprostitev 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev takoj po podpisu začasnega sporazuma ter dodatnih 12 milijard v poznejši fazi.

Ameriški uradniki pa se bojijo, da bi odmrznitev sredstev v tej fazi lahko odstranila ključni instrument pritiska na iranski režim.

Trump je tudi poudaril, da mora biti vsak sporazum bistveno trdnejši od jedrskega sporazuma iz leta 2015 ter da se je treba izogniti vsemu, kar bi lahko razumeli kot predajo "palet gotovine", fraze, s katero je kritiziral finančno nadomestilo Teheranu v času Obamove administracije.

V redkem intervjuju je Rezaei ponudil vpogled v razmišljanja znotraj iranskih krogov moči o povojni viziji države, usodi Hormuškega preliva in možnih potezah Irana v primeru novega napada.

Njegove izjave imajo posebno težo, ker je tesno povezan z iranskim varnostnim establišmentom in velja za osebo zaupanja sedanjega vrhovnega voditelja, ki se ni pojavil v javnosti, odkar je bil poškodovan v izraelskem napadu, v katerem je prvi dan vojne umrl njegov oče.

Rezaei je zahtevo po sprostitvi premoženja opisal kot ukrep za gradnjo zaupanja, pri čemer je poudaril, da bi ta poteza Trumpove administracije odprla "novo obzorje za prihodnost" Irana in Amerike.

- Če on (Trump) želi skleniti sporazum z Iranom, je teh 24 milijard dolarjev preizkus zaupanja, ki ga želi Iran vzpostaviti z njim. To je preizkus, ki ga morajo ZDA opraviti, nato pa bo pot odprta. To je naš denar, ne ameriški - je dejal Rezaei.

Opozoril je, da bo Iran, če ZDA nadaljujejo spopad, "razširil vojno" izven Perzijskega zaliva, potencialno razširil vojaške operacije od Hormuškega preliva do Indijskega oceana, oceana Bab el-Mandeb, Rdečega morja in Sredozemlja.

- Vojni bomo dali drugo razsežnost z napadom na druge ameriške baze, poleg tistih, ki smo jih že napadli - je izjavil, vendar je dodal, da je "možnost vojne nizka".

Na vprašanje o zdravju in vlogi ajatolaha Khameneija pri odločanju Rezaei ni odgovoril, vendar je zavrnil možnost njegovega srečanja s Trumpom.

- To se ne bo zgodilo. Trenutno smo v prvi fazi pogajanj, Trump pa je ta pogajanja pripeljal v zastoj. Do srečanja ne bo prišlo - poudarja Rezaei.

Trump je po drugi strani ta teden izjavil, da se zdi, da se on in Khamenei "dobro razumeta", ter da bi mu bila "čast" srečati se z njim.

Rezaei je ponovil trditev, da imata Iran in Oman suverenost nad Hormuškim prelivom, ključno plovno potjo, skozi katero je pred vojno potekala petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, ter da bosta z njim skupaj upravljala.

Izognil se je temu, da bi zahtevo za prehod ladij poimenoval cestnina, pojasnil pa je, da bi Iran zaračunaval "pristojbino za vzdrževanje", ker ne bi smel sam nositi stroškov upravljanja preliva.

Kot pripadnik stare garde Revolucionarne garde (IRGC) se je Rezaei boril v iransko-iraški vojni in vodil te sile od leta 1981 do 1997, pri čemer je sodeloval pri njihovem oblikovanju v eno najmočnejših institucij Islamske republike.

Kot trdolinijaški pragmatik, globoko zakoreninjen v varnostnem establišmentu, se je pozneje pridružil Svetu za preudarnost, ki svetuje vrhovnemu voditelju.

Služil je tudi kot podpredsednik v vladi nekdanjega predsednika Ebrahima Raisija. Rezaei se je tudi štirikrat neuspešno potegoval za predsednika.

Med 40-dnevno ameriško-izraelsko vojno proti Iranu, ki se je začela konec februarja, je Islamska republika povračilno napadla 12 držav v regiji, pri čemer je ciljala vojaške objekte, energetsko infrastrukturo in civilne lokacije.

Teheran naj bi izstrelil tudi projektile proti Diego Garcii, skupni ameriško-britanski vojaški bazi v Indijskem oceanu, oddaljeni približno 3200 kilometrov, s čimer je pokazal svoj vojaški doseg.

Rezaei je v intervjuju izrazil dvom o trajnosti kakršnega koli jedrskega sporazuma s Trumpom, pri čemer je spomnil na njegov umik iz sporazuma iz leta 2015 in, kot je dejal, njegovo strategijo "dvoumnosti" v pogajanjih.

Če pogajanja propadejo, je sporočil Rezaei, je Iran pripravljen na morebitno ameriško kopensko invazijo.

- Takrat bo svet spoznal prave iranske zmogljivosti, saj je naša kopenska moč večkrat večja od naše raketne moči - pravi Rezaei.

Nedavno vojno je opisal kot prvi triumf Irana proti svojim sovražnikom v 47-letni zgodovini Islamske republike.

- To je prvič, da je Iran iz vojn izšel kot zmagovalec, medtem ko je bil v prejšnjih vojnah vedno poražen - je sklenil Rezaei v intervjuju za CNN.