Zvezne volitve v Nemčiji: Kako in kaj volijo Nemci

Po vsej Nemčiji so se zjutraj odprla volišča, kjer 61,5 milijona volivcev izbira 19. sklic bundestaga.

Al Jazeera piše, da ima Nemčija enega najkompleksnejših volilnih sistemov za izvolitev parlamenta (spodnjega doma) v Evropi, katerega mandat traja štiri leta.

Na letošnjih zveznih volitvah ima volilno pravico 61,5 milijona ljudi, od tega 31,7 milijona žensk in 29,8 milijona moških. Skoraj tri milijone ljudi bo prvič lahko izkoristilo svojo volilno pravico.

Več kot tretjina volivcev v Nemčiji, skoraj 22 milijonov, je starejših od 60 let. Mnogi analitiki menijo, da bo prav starejša generacija pomembno vplivala na sam izid volitev.

Največ ljudi z volilno pravico živi v deželah Severno Porenje-Vestfalija (13,2 milijona), Bavarska (9,5 milijona) in Baden-Württemberg (7,8 milijona).

Prvi in drugi glas

Nemci bodo lahko svoj glas na volitvah oddali predstavniku okrožja (političnemu predstavniku) in eni od strank. S prvim glasom (Erststimme) Nemci podprejo kandidata, ki bo zastopal njihovo okrožje v parlamentu. Vsakemu kandidatu, ki osvoji eno od 299 volilnih enot, je zagotovljeno mesto v parlamentu. Z drugim glasom (Zweitstimme) Nemci podprejo eno od strank, da bi se izpolnila druga polovica od 598 sedežev v bundestagu. Ta glas določa odstotek zastopanosti vsake stranke v bundestagu.

Obstajajo tudi tako imenovani „presežni mandati“ in po mnenju mnogih strokovnjakov prav to naredi nemški volilni sistem poseben. Nemčija je razdeljena na 299 volilnih enot in toliko neposrednih mandatov v parlamentu.

Če neka stranka dobi več neposrednih mandatov, kot ji pripada na podlagi odstotnega uspeha, doseženega z drugim glasom, se ta razlika šteje kot „presežni mandati“. Druge stranke nato prav tako dobijo več sedežev v parlamentu, kar na koncu poveča bundestag. Zaradi tega pravila je v bundestagu trenutno 631 parlamentarcev.

Zvezne države z več prebivalci so v bundestagu številčneje zastopane kot druge. Da bi stranka vstopila v bundestag, mora osvojiti najmanj pet odstotkov drugih glasov (volilni prag). Letos se bodo po trenutnih statistikah za prehod te klavzule borili FDP in skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD).

Tajno glasovanje

Trenutno je v bundestagu zastopanih pet strank: Krščansko-demokratska unija (CDU), Krščansko-socialna unija (CSU), Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD), Levica in Zeleni.

Za razliko od, na primer, Združenih držav Amerike, volivci v Nemčiji ne izbirajo neposredno kanclerja (vodje vlade). Novi parlament se mora sestati najkasneje mesec dni po volitvah, glavni kandidat stranke, ki osvoji največ glasov, pa običajno oblikuje koalicijo. Predsednik države nato to osebo predstavi kot kandidata za kanclerja. Po tem, v tajnem glasovanju poslanci kandidata za kanclerja (ne) potrdijo.

V Nemčiji kancler nima omejenega števila mandatov, vendar do zdaj noben vodja vlade po Helmutu Kohliju v kabinetu ni ostal več kot skupno 16 let. On je bil na položaju polnih 16 let.

Nemški parlament ima nalogo sprejemati zakone, izvoliti kanclerja in nadzirati delo vlade. Prav tako vsako leto sprejme državni proračun.

Ker parlament deluje tudi v odborih, je od moči neke stranke v parlamentu odvisno, koliko njenih poslancev bo v teh odborih. Nekateri odbori so stalni, drugi pa začasni.

Predsednik parlamenta, do zdaj politik CDU Norbert Lammert, je po predsedniku Nemčije in predsedniku Sveta zveznih dežel formalno tretji človek v državi. Predsednik bundestaga mora biti član najmočnejšega poslanskega kluba. On predstavlja parlament, vodi seje in skrbi za spoštovanje pravic ljudskih poslancev.

V novem sklicu bundestaga bo zastopanih najmanj šest strank, česar ni bilo od leta 1990.