Zveza zapornikov v BiH pozvala Dačića, naj si ogleda koncentracijska taborišča v Prijedoru

(Patria) - Zveza zapornikov v Bosni in Hercegovini je poslala povabilo in odprto pismo srbskemu ministru Ivici Dačiću, ob njegovi načrtovani obisku Prijedora 4. avgusta, naj bo njihov gost v Prijedoru in naj si ogleda koncentracijska taborišča Trnopolje, Omarska in Keraterm, grobišča zapornikov Tomašica in Kevljani ter naj ga seznanijo s „človekom iz žice“ Fikretom Alićem.

V odprtem pismu Dačića spominjajo, da je pred nekaj leti, natančneje leta 2019, v neki TV oddaji na zelo neprimeren način zanikal obstoj koncentracijskih taborišč v Prijedoru, obstoj zapornikov in s tem vojne zločine, storjene v tem mestu nad nesrbskim prebivalstvom s strani Vojske Republike Srbske in MUP-a RS.

- Zato smo se v Zvezi zapornikov v BiH, v zvezi z medijskimi napovedmi, da Vlada Republike Srbije prihaja v Prijedor, odločili, da Vam pošljemo to povabilo in odprto pismo. Predvsem Vas bomo seznanili z osnovno statistiko vojnega zločina, sistematično izvedenega v Prijedoru nad prebivalci občine, Bošnjaki in Hrvati - navaja odprto pismo.

Dodaja, da je Prijedor prva lokalna skupnost v BiH po obsegu storjenih vojnih zločinov, po številu množičnih grobišč, po številu koncentracijskih taborišč smrti, po številu sodnih primerov na mednarodnih in domačih sodiščih in na koncu po številu potrjenih sodb za vojne zločine, storjene nad Bošnjaki in Hrvati v tem mestu.

Iz Zveze zapornikov v BiH navajajo, da je bilo v Prijedoru do zdaj evidentiranih 3.176 žrtev nesrbske narodnosti, med njimi 102 otroka in 256 žensk, ter da ta številka ni končna.

- Konec maja 1992. leta so bili v Prijedoru odprta tri koncentracijska taborišča (Omarska, Keraterm in Trnopolje), skozi katera je bilo deportiranih več kot 30.000 zapornikov nesrbske narodnosti. Zaporniki so bili nezakonito zaprti, mučeni, ubijani, preživeli pa so bili na koncu izgnani iz Prijedora. Posebna okrutnost v taborišču Omarska je bila izkazana do žensk zapornic skozi sistematično spolno zlorabo, kar je bilo na koncu skozi sodne sodbe označeno kot poseben oblika vojnega zločina – poudarja odprto pismo.

Navaja se tudi, da je bilo iz Prijedora poleti 1992. leta izgnanih okoli 60.000 njegovih državljanov nesrbske narodnosti, vsi kulturni, zgodovinski in verski objekti Bošnjakov pa uničeni, kot tudi največje število takšnih objektov hrvaškega naroda.

Iz Zveze zapornikov v BiH spominjajo, da so bili posmrtni ostanki ubitih Bošnjakov in Hrvatov do danes ekshumirani na 503 lokacijah, v 73 množičnih grobiščih, v 10 občinah in v treh državah, trupla ubitih pa je odnašalo pet rek.

- Še vedno iščemo posmrtne ostanke 471 ubitih civilistov nesrbske narodnosti iz Prijedora. Za storjene vojne zločine nad Bošnjaki in Hrvati v Prijedoru je bilo do danes izrečenih več kot 60 sodb, zločinci pa so bili obsojeni na zaporne kazni več kot 1.000 let – navaja odprto pismo.

Prav tako se omenja, da je bila prva sodba za vojne zločine, ki jo je izrekel Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, za zločine, storjene v taborišču Omarska (primer Duško Tadić).

- Dokaze za naše navedbe lahko najdete v sodbah za vojne zločine. Če menite, da so sodišča pristranska, priče v postopkih navedene, sodbe pa politično motivirane, potem zahtevajte podatke iz matičnega urada v Prijedoru o številu vpisanih smrti za leto 1992, ali pri Rdečem križu Prijedor zahtevajte, da Vam dostavijo evidenco o številu zapornikov v Trnopolju od maja do oktobra 1992. Nihče od prijedorskih Bošnjakov in Hrvatov ne bi bil bolj srečen, če bi imeli prav, minister Dačić, in da je bilo vse le propaganda - so sporočili Dačiću iz Zveze zapornikov v BiH.

Pravijo, da bi bilo veliko lažje nositi naziv „lažnivci“, kot pa ekshumirati množično grobišče Tomašica, „prevrniti skale in kamenje po Korićanskih stenah ali Jakarini kosi v iskanju kosti ubitih zapornikov, sestopiti 25 metrov v globino jame Hrastova Glavica ali v jamo Lisac in izkopati posmrtne ostanke ubitih zapornikov, po zelenih travnikih Kevljanov ekshumirati zapornike“.

- Lažje bi bilo tudi po Prijedorskem polju pobirati žito, namesto kosti ubitih zapornikov ali na več kot 500 posameznih ali množičnih grobiščih, v katerih so (bili) skriti posmrtni ostanki ubitih prijedorskih Bošnjakov in Hrvatov. Iz teh, pa tudi iz številnih drugih razlogov, zaradi Vašega zanikanja teh dejstev, Vas vabimo, da boste naš gost v Prijedoru in da Vam pokažemo koncentracijska taborišča Trnopolje, Omarska in Keraterm, da Vam pokažemo grobišča zapornikov Tomašica in Kevljani ter da Vas seznanimo s „človekom iz žice“ Fikretom Alićem. V Prijedor ne morete vstopiti, ne da bi šli mimo žice nekdanjega taborišča Keraterm ali mimo množičnega grobišča Kevljani, šli boste tudi skozi Omarsko. Vse to je na Vaši poti in če želite resnično spoznati resnico, potem boste sprejeli naše povabilo - navajajo iz Zveze zapornikov v BiH.

Dodajajo, da bodo sicer ostali na strani tistih, ki ščitijo in poveličujejo vojne zločine in zločince, kar ni v duhu socialne demokracije, „in s tem boste še naprej povzročali več škode in bolečin svoji državi in svojemu narodu, kot zapornikom omenjenih taborišč in njihovim družinam, saj so oni doživeli še hujše“.