Sattler si na svoji diplomatski poti "polni kljukice" za evropsko pot BiH

(Patria) - Ob branju intervjujev in drugih medijskih nastopov Johanna Satterja, ki deluje pod dvema "kapama" kot vodja Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini in kot posebni predstavnik Evropske unije, v katerih pojasnjuje naslednje korake, ki naj bi vodili do datuma začetka pristopnih pogajanj, se ne moremo izogniti pomembnemu vprašanju. Ali daje takšne izjave na meji resnice, da bi svojo diplomatsko biografijo dopolnil z dodatnimi "kljukicami" o domnevno dobro opravljenem delu, ali je še vedno le navadni navijač "prvakov evropskih integracij", natančneje Dragana Čovića in HDZ-ja.

Ambasador Sattler ob naslednjih korakih pravi, da ima Bosna in Hercegovina spet
"le" 8 (osem) korakov, nekoliko drugačnih od prejšnjih 8, in ko bodo ti izpolnjeni, se bo pristopilo k izdelavi "pogajalskega okvira", ki bi vodil do medvladne konference, kar je simbolični in formalni datum začetka pogajanj, piše Patria.

Na prvi pogled zgodba izgleda odlično, naša država je blizu datuma začetka pogajanj, le da je resničnost ali resnica, ki jo Sattler redno zamolči, precej drugačna. Prva stvar, ki jo pove, je, da je "zelena luč" pridobljena zaradi nekaterih zaslug domačih oblasti, bodisi tista, zdaj že znana neresnica "več je bilo narejenega v preteklem letu kot v zadnjih desetih", medtem ko je predsednik Evropskega sveta Charles Michel na tiskovni konferenci jasno povedal, da je bila odločitev sprejeta na podlagi trenutnega geopolitičnega konteksta v Evropi, ne da bi sploh omenil reforme. Eden od njiju zagotovo ne govori resnice.

Drugo vprašanje je vsebina same odločitve. Na spletni strani Evropskega sveta je jasno zapisano, da se bo "pogajalski okvir" obravnaval, ko bodo opravljeni vsi potrebni koraki iz Poročila Evropske komisije o Bosni in Hercegovini z dne 12. oktobra 2022, kar je edini dokument na ta datum. To jasno kaže ta slika, ki govori o Poročilu Evropske komisije (Commission's report) z dne 12. oktobra 2022:

Medtem ko je v sklepih Evropskega sveta beseda "Poročilo" nenadoma spremenjena v besedo "Priporočila" Evropske komisije, s čimer se zgodba spet poskuša omiliti, čeprav ni jasno, kaj so ta priporočila, kot je zapisano na tem izsečku iz sklepov Evropskega sveta:

In potem ambasador Sattler javno govori o 8 priporočilih, verjetno tistih, ki so bila zmanjšana verzija 14 ključnih prioritet iz odločitve Evropskega sveta o dodelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini, čeprav sta Sattlerjevih 8 (osem) in tistih 8 (osem) Evropskega sveta iz leta 2022 povsem različni stvari. Pri tem imate na strani Evropskega sveta omenjeno Poročilo Evropske komisije z dne 12. oktobra 2022, ki vsebuje približno sto priporočil, kar bi morala biti "Priporočila", kot je spremenjeno v sklepih Evropskega sveta, vendar se teh slavnih Sattlerjevih 8 (osem) ne omenja, piše Patria.

Zato je namera ambasadorja Sattlerja jasna, da malo navija zase, polni svojo diplomatsko biografijo z novimi "kljukicami" za domnevno uspešno delo, malo pa navija tudi za HDZ in sosednjo Hrvaško, saj do zdaj še nikoli ni bil omenjen termin "Screening" ali "Pregled", ki naj bi med drugim ponudil odgovor na ključno vprašanje: ali lahko tako organizirana Bosna in Hercegovina z etničnimi delitvami in etnično-entitetnim sistemom odločanja sploh napreduje v evropskih integracijah?

Vemo, da je odgovor ne, da to ni mogoče, vendar pa se na drugi strani jasno vidi namera sosednje "prijateljske" Hrvaške, da prav takšno Bosno in Hercegovino z etničnimi delitvami (konstitutivnost narodov) potisne v sistem Evropske unije, da bi potem ista Hrvaška nadaljevala z nadlegovanjem bosanskohercegovske javnosti glede volilnega zakona po njihovi meri, s katerim nameravajo zase vzeti suverenost Bosne in Hercegovine. Zato se "Screening" kot nujen korak po statusu kandidatke očitno namerno ne omenja, prav tako se ne omenja šest sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. To seveda Trojka s svojimi "kompromisi" in "dogovornimi pogovori" ne vidi ali noče videti, pri čemer jima pomagajo domnevne pohvale Sattlerja in njegovih delodajalcev iz Bruslja.

Verjetno vsi skupaj mislijo, da je Bosna in Hercegovina dežela "neumne Bosance" in "koristne idiote", da lahko delajo, kar hočejo. Na njihovo žalost, Bosna in Hercegovina ni dežela neumnih ljudi, nasprotno, vendar pa se koristnih idiotov vsake toliko najde. Ko jih nekdo tuji dejavnik potrebuje, za svojo diplomatsko kariero.