Šarović in Ljajić: Skupna zahteva za nujno reformo sporazuma CEFTA

(Patria) - Namestnik predsedujočega sveta ministrov BiH in minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Mirko Šarović se je danes v Sarajevu srečal s podpredsednikom vlade Republike Srbije in ministrom za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasimom Ljajićem, s katerim je govoril o nadaljnjih korakih glede diskriminatornih taks, ki jih za blago iz obeh držav še vedno uporabljajo oblasti v Prištini.

Minister Šarović je poudaril, da je Bosna in Hercegovina v zadnjih šestih mesecih na Kosovo dobavila za 27 milijonov evrov blaga manj kot v enakem obdobju lani, kar je padec za 97 odstotkov.
Na primer, v prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo prodanega blaga v vrednosti vsega 500 tisoč evrov.

Minister Ljajić je ob tej priložnosti poudaril, da je od 21. novembra, ko so bile takse uvedene, do 21. maja, Srbija na Kosovo dobavila za 189,5 milijona evrov blaga manj v primerjavi z enakim obdobjem lani,
kar predstavlja padec kar za 80 odstotkov. To praktično pomeni, je poudaril Ljajić, da je škoda nekaj več kot milijon evrov dnevno.

Oba ministra sta tudi zaključila, da državljani na Kosovu prav tako trpijo škodo zaradi uvedenih taks, saj so maloprodajne cene zrasle za 5,3 odstotka, zunanjetrgovinski primanjkljaj se je povečal za 5,4 odstotka, uvoz blaga pa za 6,4 odstotka.
Na sestanku je bilo tudi ugotovljeno, da so se zaradi taks skoraj ustavile vse regionalne pobude, kar je povzročilo politično škodo za normalizacijo odnosov v regiji. Tako na primer, Dodatni protokol 5 (olajšanje trgovine v okviru CEFTA) še vedno ni ratificirala le skupščina Kosova, Protokol 6 (trgovina s storitvami) kljub usklajenosti ni bil podpisan zaradi težav, ki so nastale z uvedbo taks, za Protokol 7 (reševanje sporov) pa se zaradi istega razloga niso niti začela pogajanja.

Zaradi vsega tega sta se Šarović in Ljajić strinjala, da bi morali obe državi skupaj nastopati in izvajati usklajene dejavnosti, katerih cilj bi bil povečanje pritiska za ukinitev taks.
Če takse ne bodo ukinjene do vrha voditeljev Zahodnega Balkana v Parizu 1. julija, bosta obe državi razmislili o uvedbi različnih modelov povračilnih ukrepov, zavedajoč se, da to ni najboljši, vendar vsekakor izsiljen ukrep.