Sarajevo se spominja svojih herojev: Na današnji dan je padel Safet Zajko, sinonim obrambe mesta

(Patria) - S polaganjem cvetja in odajanjem časti v haremu Alipašine džamije se je danes začelo obeleževanje 33. obletnice smrti vojnega poveljnika 2. Viteške motorizirane brigade, heroja osvobodilne vojne, brigadnega generala Armade RBiH in prejemnika vojnega priznanja "Zlati lilijan" Safeta Zajke.

Ime tega častnega heroja je za mnoge prebivalce Sarajeva postalo sinonim za odgovornost, pogum in požrtvovalnost v najtežjih dneh obleganja. V kolektivnem spominu Sarajeva je Safet Zajko ostal več kot le vojaški poveljnik. Za mnoge predstavlja generacijo ljudi, ki je v času vojne prevzela ogromno odgovornost in plačala visoko ceno.

Njegovo ime danes spominja na obrambo mesta, pa tudi na vrednote, ki so jih njegovi soborci pogosto poudarjali: čast, skromnost, medsebojno solidarnost in zvestobo domovini.

V Multimedijalni dvorani občine Novi Grad je danes potekala tudi slavnostna akademija, posvečena herojem s Žuči Safetu Zajki, Safetu Isoviću in Salki Muraspahiću, na kateri se je navzočim obrnil minister za veteranska vprašanja Kantona Sarajevo Omer Osmanović.

''Ko danes izgovorimo ime Safet Zajko, mnogi pomislijo na poveljnika, heroja. Jaz osebno najprej pomislim na breme, ki ga je nosil. Težko je bilo mesece nositi odgovornost za tuja življenja, sprejemati odločitve, za katere veš, da bodo nekomu ohranile sina, drugemu pa ga morda ne bodo vrnile. Obstajajo ljudje, ki so živeli dolgo, a za seboj pustili tako malo ali nič. In potem obstajajo ljudje, ki jim je bilo dano malo časa, a so ga napolnili tako močno, da njihovo ime traja dlje od njihovega življenja. Morda je zato njegovo ime ostalo povezano s Sarajevom. Ne zato, ker je bil brez strahu, ampak zato, ker je, tako kot mnogi njegovi soborci, menil, da obstajajo stvari, ki so vredne več od lastnega življenja'', je poudaril minister Osmanović.

Nadalje je poudaril, kako Sarajevo kolektivno pomni heroje, kot je Safet Zajko.

''Naš narod pomni te ljudi. Ne pomnijo vedno natančnih datumov in ne pomnijo vseh bitk. Ne pomnijo vsakega dejanja in odlikovanj. Ampak pomnijo občutek, da je nekdo stopil med njih in agresorja, ko je bilo najtežje. To je morda največji spomenik Safetu Zajki: ne park, ne ulica, ne kamnita plošča, ampak dejstvo, da se tudi po toliko letih njegovo ime izgovarja mirneje kot mnoga druga, kot ime človeka, za katerega verjamejo, da je dal vse, kar je imel, in ničesar ni zahteval v zameno'', je sporočil Osmanović.

Safet Zajko se je rodil 1. marca 1959 v vasi Gaočić, severozahodno od Rudega, očetu Salki in materi Dudi. Po končani srednji šoli se je kot kovinar po poklicu zaposlil v kovinskopredelovalnem podjetju Zrak iz Vogošća. Končal je šolo rezervnih pehotnih častnikov v Bileći kot eden najuspešnejših v svojem razredu. Do začetka agresije je Safet nadaljeval z organiziranjem in pripravljanjem oboroženega odpora v tem delu Sarajeva. Koordiniral je delo novoustanovljenih vojaških enot v sarajevski občini Novi Grad in delal na njihovem povezovanju.

Sedemnajstega junija 1993 je padel na Žuči, na mestu, kjer je branil svoje mesto in svojo deželo. Za njim niso ostali le vojaški uspehi in odlikovanja, ampak zgled človeka, ki je odgovornost do ljudstva postavil pred lastno varnost.