Sarajevo: Osrednja slovesnost ob novem letu 1447 po hidžri

(Patria) - Osrednja slovesnost Rijaseta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ob novem letu 1447 po hidžri je bila nocoj v Gazi Husrev-begovi mošeji v Sarajevu.

Zbranim vernikom sta spregovorila direktor Uprave za verske zadeve Rijaseta Islamske skupnosti v BiH hfz. dr. Mensur-ef. Malkić in glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Sarajevo dr. Abdulgafar Velić, medtem ko je priložnostno predavanje imel namestnik reisu-l-uleme prof. dr. Enes ef. Ljevaković, ki je zbranim vernikom posredoval močno sporočilo o pomenu hidžre – tako v zgodovinskem kot v sodobnem kontekstu.

Ljevaković je ob govoru o globokih transformacijah, ki jih je prinesla hidžra, poudaril, da gre za trenutek odločilne družbene in duhovne reforme.

– Obeleževanje hidžre Allahovega Poslanika, a.s., nas predvsem spominja na pozitivno, globoko, temeljito in obsežno družbeno spremembo in reformo na skoraj vseh področjih življenja, ki jo je povzročila in katere rezultat je bila – je dejal namestnik reisul-uleme.

Dodal je, da je bil preselitev iz Meke v Medino nujna zaradi nezmožnosti svobodnega prakticiranja vere, pa tudi preizkus zrelosti skupnosti.

– Hidžra v smislu fizične preselitve iz enega okolja, kraja, ozemlja, v drugo, je bila izraz nujnosti in potrebe. Nujnosti zaradi nesvobode, nasilnega obračanja od vere, ki jo je napovedal Muhammed, a.s. – je dejal Ljevaković, navajajoč, da je bila hidžra tudi zadnji preizkus pripravljenosti in sposobnosti skupnosti, ki se je gradila, kalila in izobraževala v Meki trinajst let, da prevzame odgovornost za izgradnjo ummeta na vrednotah tevhid – je dejal Ljevaković.

Pojasnil je, da je prihod Poslanika v Medino pomenil začetek sistematične ureditve muslimanske skupnosti, ter omenil najpomembnejše korake in ukrepe, ki jih je sprejel v Jesribu/Medini po prihodu.

Navedel je, da je bilo skrbno izbrano zemljišče in zgrajena mošeja kot prostor čaščenja, zbiranja, posvetovanja in izobraževanja muslimanov in muslimank, da je sledilo bratimljenje muhadžirjev in ensarijev kot ključnega dejavnika in predpostavke notranje kohezije in enotnosti muslimanske skupnosti, ter da se je začelo z normativno ureditvijo skupnosti in družbe preko Medinske listine – Ustave in organizacijo najpomembnejših javnih služb.

Ob govoru o pomenu hidžre danes je namestnik reisul-uleme sporočil, da ona za nas, v tem času in okoliščinah, simbolizira boj za svobodo, za domovino, za človekove pravice vseh ljudi, ne glede na njihove verske, etnične, rasne in druge razlike.

– Simbolizira boj za vrnitev in vrnitev v domovino iz izseljenstva, za pravico pregnancev, da se vrnejo v svoje domove, na svoja dvorišča, na svojo zemljo, boj za resnico in pravico, boj, da se najdejo in identificirajo pogrešane in ubite osebe, da se dostojanstveno pokopljejo, boj, da se genocid v Srebrenici in drugih krajih ter drugi zločini ne pozabijo in ne ponovijo nikomur, boj, da se ne zanikajo sodne odločbe o genocidu, boj za boljše življenjske pogoje, za kakovostnejše izobraževanje, za bolj človeške odnose v družbi, za čisto okolje, za zdrav način življenja, za enotnost in stabilnost naše Islamske skupnosti. Z namenom – namenom vlaganja truda na tej poti to pridobi vrednost hidžre – je dejal Ljevaković.

Posebej se je dotaknil aktualne situacije v Palestini, češ da muslimani Gaze in drugih delov Palestine teh dni in preteklih mesecev, branijoč gola življenja in pravico do obstoja na svoji zemlji pred brutalno agresijo, na najboljši način potrjujejo pomen hidžre po Fethu – osvoboditvi Meke.

– Allahu molitve namenjam, da nam vsem novo hidžretsko leto prinese nov blagoslov, novo upanje, nova veselja, nove korake na osebni in kolektivni ravni, da prinese mir pri nas in v svetu, še posebej mir in varnost prebivalcem Gaze in cele Palestine – je sporočil namestnik reisul-uleme.

Hidžro kot ključni dogodek, kot prelomnico v življenju, položaju in statusu muslimanske skupnosti je prepoznal kalif Omer b. Hattab, določivši jo kot začetek leta v muslimanskem, hidžretskem koledarju. Hidžra se je zgodila leta 622 in z njo se označuje preselitev Muhammeda, a.s., in prvih muslimanov iz Meke v Medino.