Sarajevo kot plen v krempljih Trojke: Dušimo se v smeteh, smradu, umazaniji

Ko so vaše možnosti skromne, ambicije pa visoke, dobite oblast, ki Kanton Sarajevo vodi že drugi mandat.

Takšna oblast ne more oplemeniti družbe, ustvariti nove vrednosti, najhuje pa je, da ne zna vzdrževati niti tistega, kar je do tedaj bolj ali manj delovalo.

To se je pokazalo včeraj med celodnevnim popravilom, potem ko je v naselju Malta na glavni prometnici počila vodovodna cev. Voda je ponoči uničila del cestišča, ekipe VIK-a pa so v nedeljo zjutraj pristopile k popravilu, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. In medtem ko so se iz VIK-a oglašali z nekakšnimi informacijami prek družbenih omrežij, direktor VIK-a Adnan Šerak ni blestel s svojim nastopom s sončnimi očali „da se dela kvar“. 

Nekje sredi dneva je prišlo tudi obvestilo občine Novo Sarajevo o postavljenih cisternah na dveh lokacijah. Prebivalci naselij Grbavica, Hrasno, Malta pa so ponovno doživeli en dan iz obdobja 1992-1995, ko so nosili kanistre in plastenke, da bi si natočili prepotrebno vodo.

V preteklih letih se je podjetje VIK pri EIB zadolžilo za več milijonov evrov za obnovo vodovodne infrastrukture, vendar se je realizacija tega projekta nekje izgubila v papirjih, denarja pa ga ni več.

Na kraju samem včeraj ni bilo predsednika vlade Kantona Sarajevo Nihada Uke, ministra za komunalno gospodarstvo Mladena Pandurevića, ki ga ne vidijo niti ministri na sejah vlade Kantona Sarajevo, ni bilo sporočil neformalnega šefa oblasti v Kantonu Sarajevo Elmedina Konakovića, čigar kadri že vrsto let vodijo to podjetje. V zadnjih šestih letih so se zamenjali trije direktorji VIK-a in vsi so iz stranke Narod in pravičnost.

Vojna in mir v eni sliki (Foto: družbena omrežja)

Kdaj ste iz tega podjetja slišali, da imajo načrt za množne priključke na obstoječo mrežo, medtem ko se mesto neumorno širi in razvija. Ali bodo takšni kvari postali vsakdan, če se bo gradnja v Sarajevu nadaljevala, in kaj je rešitev? Ali bomo prišli v situacijo, da se bo Sarajevo dušilo v fekalijah?

In medtem ko čakamo, kje bo spet počila kakšna cev, ki bo paralizirala pol mesta, se Sarajevo bori še eno bitko. In to z gospodinjsko čistočo.

Na čelu KJKP Rad je še en kader NIP-a Emir Dobrača. Več se jih ne da našteti, kateri po vrsti v zadnjih sedmih letih. Kar je očitno, je, da se Sarajevo spreminja v mesto smeti. Poleg tega, da smo mesto filma, dobre hrane, mesto bogate zgodovine, postajamo zdaj tudi „smrdljivo mesto“.

V sarajevskih naseljih primanjkuje kontejnerjev in košev za odpadke, v enem najbolj naseljenih naselij Dobrinja pa vas v ponedeljek zjutraj redno pričakajo kupeji smeti v in okoli kontejnerjev. O potrebi po uvedbi dodatnih terminov odvoza velikih odpadkov očitno v KJKP ne razmišljajo. Ob teh količinah smeti in še neizvedeni spomladanski deratizaciji nam grozi nova epidemija leptospiroze. Če obstajajo težave v tem podjetju z odvozom odpadkov ali z nezadostno mehanizacijo in ljudmi, potem bi se s tem morala ukvarjati tudi vlada Kantona Sarajevo. Vendar je nesprejemljivo, da pred samim začetkom turistične sezone, čeprav je v glavnem mestu BiH vedno turistov, Sarajevo izgleda kot neka afriška vas, v kateri ni ne zakona ne reda, temveč o vsem odloča plemenski vodja.

In nekdanji glavni zagovorniki Trojke ne morejo več zapirati oči pred tem, kar vidijo: smeti na vsakem koraku, nepokošena trava, umazane ulice, smrad, ki se širi po glavnih sarajevskih sprehajališčih iz in okoli košev za odpadke, neurejena in obrabljena vozila javnega prevoza, celo novi tramvaji, ki so polni prahu.

Te dni so na tirnice vrnili tudi nekatere stare tramvaje GRAS-a. Tri mesece po tragični nesreči v tramvaju, v kateri je umrl 23-letni Erdoan Morankić, ena deklica pa je ostala invalid, nimamo odgovora, zakaj je prišlo do nesreče in ali so državljani Sarajeva varni med vožnjo v javnem prevozu. Ni odgovora, kam je šlo 25 novih tramvajev, saj ti niso na tirnicah. Vsaj ne v tem številu.

Ne smemo pozabiti, da je oblast v Kantonu Sarajevo v zadnjem letu zvišala cene skoraj vseh komunalnih storitev, vozovnic za GRAS, kakovost storitev pa se ni izboljšala. Nasprotno.

In medtem ko komunalno gospodarstvo životari v dolgovih, se vlada Kantona Sarajevo zadolžuje, da pokrije proračunski primanjkljaj.

Mesto, ki je preživelo obleganje, dolgo 1425 dni, se zdi, da se ne bo tako lahko izvleklo iz krempljev Trojke in njenih ambicioznih, a nedoraslih kadrov...