Sarajevo ugaja Čoviću, medtem ko Dodik nadaljuje s separatizmom

Amina Čorbo Zećo

Na včerajšnji tiskovni konferenci je član predsedstva BiH Milorad Dodik dejal, da bo nadaljeval politiko vračanja pristojnosti na raven Republike Srbske.

Kljub novim sankcijam, ki jih je ZDA uvedla proti Dodiku, in tudi ob ugibanjih o možnosti, da bi enako storile države članice Evropske unije in Velika Britanija, Dodik nadaljuje svojo politiko.

V praksi to pomeni, da bo Dodik prek Narodne skupščine RS v prihodnjih mesecih suspendiral pristojnost Oboroženih sil Bosne in Hercegovine v entiteti RS.

Zaseg te pristojnosti, pa tudi drugih, ne more potekati brez oboroženega spopada v Bosni in Hercegovini, saj mora v tem primeru probosanski del oblasti z uporabo pravnih državnih institucij preprečiti napad na oborožene sile BiH.

Kajti nedvomno gre za protidaytonsko dejavnost in OHR se mora odzvati, kot je pred kratkim sam dejal visoki predstavnik Christian Schmidt.

Vendar je včerajšnjo napoved Dodikovega nadaljnjega prevzemanja oblasti od države Bosne in Hercegovine zasenčilo žaljenje, ki ga je Dodik namenil mednarodnim uradnikom, pa tudi nekakšno politično pomirjevalo, ki ga je Dodik dal naivni probosanski javnosti o svoji domnevni vrnitvi v institucije.

Le politično naivni ljudje lahko verjamejo v dobre namene Aleksandra Vučića in njegove prošnje Dodiku in SNSD, naj se vrnejo v institucije BiH.

Nevarno je verjeti, da bo razjarjeni Dodik deloval v institucijah BiH v korist države BiH ter njene ozemeljske in suverene celovitosti.

Dodik se bo vrnil v institucije, začasno, vendar le zato, da bi pomagal novi ofenzivi v zvezi s spremembami volilnega zakona BiH, ki jo je sam napovedal včeraj, rekoč, da bo podprl ‘sporazum Bošnjakov in Hrvatov’.

V zadnjih dneh je Patria pisala o tem, kako nov krog pogajanj o spremembah volilnega zakona BiH ni nič drugega kot kupovanje časa za Dodikov separatizem, in smo tudi opozorili na dejavnosti vodje delegacije EU v BiH Johana Sattlerja, ki si je močno prizadeval vrniti primer volilnega zakona na dnevni red, hkrati pa molčal o dogovorih svojega šefa Oliverja Várhelyija z Miloradom Dodikom o sklicu posebnih sej NSRS, na katerih so bili sprejeti protiustavni sklepi, ki bi lahko to državo pahnili v nov konflikt.

Včeraj smo lahko videli, da sta Srbija in Hrvaška pod ruskim vplivom in da ju vežejo neločljive vezi. Da si pomagata, lahko razberemo iz izjav ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je po srečanju s hrvaškim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom dejal, da v Bosni in Hercegovini obstaja diskriminacija Hrvatov in da vztraja pri spoštovanju Daytonskega sporazuma ter izvedbi volilne reforme.

‘Tudi mi vidimo očitno diskriminacijo bosanskih Hrvatov, o kateri je govoril hrvaški minister,’ je Lavrov dejal v Moskvi.

V tem času je bil predsednik predsedstva BiH Željko Komšić v Vatikanu, kjer je bilo jasno povedano, da je treba spoštovati vsakega državljana, natančneje, da mora biti prednostna naloga pravna in socialna enakost vseh državljanov, ki pripadajo vsakemu od konstitutivnih narodov.

Zato sta procesa razpada in sprememb volilnega zakona povezana procesa, država BiH pa zaradi njiju najbolj izgublja. Ruska podpora reformam to jasno kaže.

Vendar do konflikta morda vseeno ne bo prišlo, saj je v takšnih okoliščinah miren razpad države povsem mogoč. To ve tudi Dodik in medtem ko nadaljuje s prevzemanjem pristojnosti države Bosne in Hercegovine ter napoveduje, da s tem ne bo prenehal, preusmerja fokus politične razprave na spremembe volilnega zakona BiH.

Dodik je našel pot do mirnega razpada Bosne in Hercegovine. S separatizmom se lahko ukvarja na miren način, medtem ko je Sarajevo zaposleno z ugajanjem Draganu Čoviću. V veliko zadovoljstvo Rusije in fašistov.