SANKCIJE ZBOG KINE, KORUPCIJE 'Bele' liste prehajajo v 'črne', v BiH ni nedotakljivih

SARAJEVO, (Patria) - V ponedeljek, 15. novembra, bo potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, na katerem bodo razpravljali o razmerah v BiH. Pomočnik britanske zunanje ministrice James Cleverly je včeraj v razpravi v britanskem parlamentu napovedal, da bo ministrica zahtevala tudi razpravo v zvezi NATO o razmerah v BiH.

Ameriški predsednikov posebni odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar je ob koncu svojega obiska napovedal sankcije proti uradnikom v BiH. 

V intervjuju za BHRT je Escobar po obisku Banjaluke dejal, da o sankcijah ne govori odprto, ker ne želi, da bi ljudje to izkoriščali.

"Ne želim, da se govori, da bodo sankcionirani Republika Srbska, ker so ljudje v tej regiji že dovolj pretrpeli," je izjavil.

Izrečena poved, da so 'sankcije na mizi', pomeni, da so bile narejene vse sheme in zaokrožena slika glede potencialnih oseb, pa tudi podjetij, ki so s podporo politik, ki spodkopavajo Daytonski mirovni sporazum, delovala v korist teh.

Tu ne gre izključno za javna podjetja, temveč tudi za zasebna, na mizi pa so tudi sheme 'razpisnih velemojstrov'. 

Toda kaj so sankcije EU?

Omejevalni ukrepi ali „sankcije” so pomembno orodje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) EU. EU jih uporablja kot del integriranega in celovitega pristopa k politikam, ki vključuje politični dialog, spremljajoče napore in uporabo drugih instrumentov, ki so ji na voljo.

S sankcijami se želi doseči sprememba politik ali ravnanja tistih, na katere se nanašajo, s ciljem spodbujanja ciljev SZVP. Lahko se uporabijo proti vladam držav, ki niso članice EU, zaradi njihovih politik, zoper subjekte (podjetja), ki zagotavljajo sredstva za izvajanje sankcioniranih politik, zoper skupine ali organizacije, kot so teroristične skupine, in zoper posameznike, ki podpirajo sankcionirane politike, ki so vpleteni v teroristične dejavnosti itd.

Zasnovane so tako, da bi zmanjšale negativne posledice za tiste, ki niso odgovorni za politike ali dejavnosti, ki so privedle do sprejetja sankcij. EU se posebej trudi, da bi čim bolj ublažila posledice za lokalno civilno prebivalstvo ali legitimne dejavnosti v zadevni državi ali z njo.

Vsi omejevalni ukrepi, ki jih sprejme EU, so v celoti usklajeni z obveznostmi iz mednarodnega prava, med katerimi so tudi tiste, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. Politični in varnostni odbor je leta 2004 določil nekatera temeljna načela za uporabo sankcij, njihovo izvajanje ter merjenje in nadzor nad njihovim učinkom.

Ta temeljna načela so vključena v „smernice o izvajanju in ocenjevanju omejevalnih ukrepov”, ki jih je Svet prvič sprejel leta 2003, pregledal in posodobil pa leta 2005, 2009, 2012 in 2017.
Glavni cilji sprejetja sankcij so zaščita vrednot, temeljnih interesov in varnosti EU, ohranjanje miru, utrjevanje in podpiranje demokracije, vladavine prava, človekovih pravic in načel mednarodnega prava ter preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti.

Kaj predvideva resolucija o skupnem sodelovanju EU in ZDA 

Sicer pa resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2021 o prihodnosti odnosov med EU in ZDA, v kateri poziva k okrepljenemu usklajevanju glede uporabe restriktivnih ukrepov, med drugim sankcij na področju človekovih pravic, ter spodbuja Svet, da vključi komponento korupcije v globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; poziva EU in ZDA, naj usklajujeta svoje politike sankcij, kadar koli je to mogoče in koristno.

Ta resolucija predvideva tesnejše sodelovanje med EU in ZDA ter meni, da bi morala EU bolj sodelovati z ZDA in obnoviti strateško partnerstvo glede držav Vzhodnega partnerstva in zahodnega Balkana, da bi tam zgradili odporne, uspešne in demokratične večnacionalne družbe, ki so sposobne kljubovati rušilnemu vplivu tako lokalnih kot zunanjih avtoritarnih sil; opozarja, da stabilnost zahodnega Balkana in držav Vzhodnega partnerstva predstavlja vprašanje miru in varnosti za to regijo in EU.

„Pozdravljamo izrazito povečano usklajevanje ZDA z EU pri podpori državam zahodnega Balkana na njihovi poti do evropske integracije in članstva v EU; meni, da bi redno institucionalizirano usklajevanje med Svetom za zunanje zadeve in ameriškim državnim sekretarjem v zvezi s tem in glede drugih zunanjepolitičnih vprašanj izboljšalo transatlantski dialog in sodelovanje pri zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa ter spodbudilo nadaljnje zbliževanje političnih stališč na transatlantski ravni; opozarja na svoj predlog o ustanovitvi transatlantskega političnega sveta za sistematično svetovanje in usklajevanje glede zunanje in varnostne politike, ki bi ga vodila podpredsednica Komisije / visoka predstavnica in ameriški državni sekretar ter bi temeljil na rednem stiku s političnimi direktorji; poziva k močnemu vodstvu EU in učinkovitemu usklajevanju z ZDA, da bi se zoperstavili pobudam, usmerjenim v spreminjanje meja, in podobnim podnacionalnim pobudam za poglabljanje etnične delitve in segregacije, pa tudi vprašanju kitajskih naložb in financiranja v regiji ter njihovega vpliva na demokratično upravljanje in okolje; poudarja pomen tesnega sodelovanja in usklajevanja med EU in ZDA pri boju proti ugrabitvi države, korupciji, organiziranemu kriminalu, zunanjemu vpletanju in napadom na svobodo medijev ter pri spodbujanju vladavine prava, temeljitih reform, dobrososedskih odnosov in sprave ter cilja evroatlantske integracije“, navaja resolucija.

Glede na vse navedeno lahko sklenemo, da bodo naslednji koraki glede sankcij odvisni od tega, kar je Escobar zabeležil po obisku BiH, pa tudi od prihoda v BiH Dereka Cholleta, ki je zadolžen za posebne naloge ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna.

Ameriški diplomat James O'Brien, zadolžen za postopek sankcij, je sicer v zadnjih dneh obiskal Bruselj.