Srečanje v Poznanu: BiH prejela 96,8 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo avtoceste

SARAJEVO, (Patria) - Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić se danes udeležuje vrha premierjev Zahodnega Balkana (WB6+EU8) v poljskem mestu Poznan.

Na vrhu, ki poteka v okviru Berlinskega procesa, je Bosni in Hercegovini odobren sveženj treh investicijskih projektov na področju transporta. Gre za nepovratna sredstva v višini 96,8 milijona evrov za odseke avtoceste na koridorju Vc (deli odsekov Vukosavlje-Doboj, Zenica sever-Žepče jug in Žepče jug-Doboj jug). Skupna vrednost teh treh projektov znaša 433,39 milijona evrov.

Predsedujoči Zvizdić je med svojim nagovorom dejal, da prihodnost članstva v EU ostaja za Bosno in Hercegovino ter celotno regijo pot brez alternative in da je perspektiva članstva spodbuda za vse reformne procese v družbi, javni upravi in gospodarstvu. Poudaril je, da polna integracija Zahodnega Balkana služi najboljšemu interesu celine in da je nujno ohraniti zagon širitve, ki temelji na regionalnem sodelovanju, dobrososedskih odnosih in načelu lastnih zaslug. Dodal je, da, čeprav so države v različnih fazah reform in razvoja, delijo eno skupno značilnost, da so pod evropskim projektom po razvitosti.

Zato je potrebno, da države Zahodnega Balkana, je dejal predsedujoči Zvizdić, združijo napore, da bi premagale to vrzel in državljanom zagotovile višji življenjski standard, boljšo socialno in zdravstveno zaščito, boljše izobraževanje in pravičnejšo porazdelitev družbenega bogastva, sicer se soočajo z družbeno in politično nestabilnostjo.

Predsedujoči Zvizdić je dejal, da so dobro politično sodelovanje, politična stabilnost in gospodarske reforme osnovni predpogoji za premagovanje glavnih problemov na Zahodnem Balkanu, ter da je skupni trg bolj privlačen za vlagatelje, če ni razdeljen z nacionalnimi mejami. Poudaril je nujno potrebo po razširitvi povezanosti znotraj regije, pa tudi med regijo in EU. Dodal je, da je treba povezanost razumeti v veliko širšem smislu kot gradnjo infrastrukture in vključiti poslovno in digitalno povezanost, kulturno izmenjavo in mlade, s čimer bi se povečala sposobnost regije za tekmovanje na globalnem trgu.

Dodal je, da se je Bosna in Hercegovina prijavila z največjim številom investicijskih projektov in prejela največji znesek nepovratnih sredstev v okviru Investicijskega okvira za Zahodni Balkan (WBIF) za leto 2019 v vrednosti okoli 118 milijonov evrov. Poudaril je, da je WBIF v BiH do sedaj podprl 25 projektov ocenjene skupne vrednosti 3,3 milijarde evrov.

Predsedujoči Zvizdić je izrazil prepričanje, da je za vse države ključnega pomena, da se čim prej izvedejo ukrepi, predvideni s Konsolidiranim večletnim akcijskim načrtom za regionalno gospodarsko območje na Zahodnem Balkanu (MAP REA), s čimer bi gospodarstva držav Zahodnega Balkana postala privlačnejša za vlagatelje, kar bi nadalje vodilo do pospešitve gospodarske rasti in pripravilo gospodarstva za vstop v EU.

„Z globljo gospodarsko integracijo pošiljamo tudi jasno politično sporočilo, ki kaže, da je poglabljanje medsebojnega sodelovanja in premagovanje odprtih problemov v skupnem interesu vseh nas“, je dejal predsedujoči Zvizdić.

Predsedujoči Zvizdić je ugotovil, da je glede na implementacijo obveznosti, prevzetih na prejšnjih vrhovih Berlinskega procesa in Večletnega akcijskega načrta za Regionalno ekonomsko območje v okviru WB6, potrjenega na vrhu v Trstu, dosežen določen napredek, vendar je treba okrepiti napore na nekaterih področjih.

Izrazil je zadovoljstvo, da sta bili med današnjim vrhom podprti dve pomembni deklaraciji, Deklaracija o priznavanju akademskih kvalifikacij na Zahodnem Balkanu in Deklaracija Zahodnega Balkana o Romih in širitvi Evropske unije. Pozdravil je podpis Sporazuma o vzpostavitvi Mednarodnega inštituta za trajnostne tehnologije v Jugovzhodni Evropi, kot tudi regionalni Sporazum o zmanjšanju stroškov gostovanja, ki je jasen primer, kako sodelovanje prinaša vidno korist državljanom.

Predsedujoči Zvizdić je poudaril, da mora biti digitalna transformacija družb in gospodarstev regije visoko na dnevnem redu vlad, poslovnih združenj in podjetij.

„Regija mora izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, da bi postala bolj zaželeno mesto za poslovanje in nove naložbe, pa tudi da bi se digitalno opremljena, usposobljena in povezana podjetja iz regije čim bolje umestila na mednarodnem trgu“, je dejal predsedujoči Zvizdić.

Pozdravil je načrt Evropske komisije, da v prihodnjem obdobju posodobi in okrepi Investicijski okvir za Zahodni Balkan, s poudarkom na okolju in trajnostni energiji, ter poudaril, da je sofinanciranje projektov v okviru agende povezovanja in Regionalnega ekonomskega prostora velikega pomena za države regije. 

Na koncu svojega izlaganja je predsedujoči Zvizdić pozval države članice EU, s katerimi gospodarstva Zahodnega Balkana dosegajo odlično gospodarsko sodelovanje, naj podprejo argumentacijo držav, ki jih prizadenejo zaščitni ukrepi EU pri uvozu jeklenih izdelkov, ter da pri glasovanju o reviziji teh ukrepov upoštevajo izraženo potrebo, da se porušena tradicionalna trgovina na tem področju vrne v svoje prejšnje okvire.