Samir Šabanović, prejemnik zlate značke: Biti gasilec zame pomeni živeti sanje

SARAJEVO, (Patria) - Zlato značko civilne zaščite za dosežene rezultate pri delu, organizaciji, opremljanju in krepitvi sistema zaščite in reševanja ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami v FBiH je letos med drugim prejel tudi Samir Šabanović, poveljnik gasilske enote pri kantonalni upravi Civilne zaščite Sarajevo, ki je izjemno ponosen na to priznanje.

„To je zame moralna satisfakcija. Priznanje, da je to, kar delamo in nudimo pri zaščiti človeških življenj in dobrin, vredno. To je vrhunec, da nekdo prepozna, da smo pogumni in da prejmemo to nagrado,“ pravi Šabanović za NAP.

Glede na težave, s katerimi se najpogosteje soočajo pri delu gasilcev, je dejal, da ima Gasilsko brigado Sarajevo precej dobro opremo, vendar imajo težave zaradi pomanjkanja kadra.

„To je naša pereča težava. Toda, kolikor nas je, maksimalno nudimo in dajemo. Trudimo se, da noben požar ne uide naši kontroli. Ali kateri koli drug primer, ko nas pokličejo državljani. Vsako nalogo, ki nam je dodeljena, opravimo s 100-odstotnim uspehom. Od poplav, požarov, prometnih nesreč se vse zaključi v najkrajšem možnem času,“ poudarja Šabanović.

Že od malih nog imajo vsi neke sanje. Nekateri bi radi bili zdravniki, arheologi, astronavti ali morda gasili požare kot gasilci. In ali je poklic gasilca sanjski poklic?

„Tako jaz gledam na to. Jaz sem iz Vratnika in tam obstaja Prostovoljno društvo Vratnik in pri nas je bila tradicija na Vratniku, da fantje gredo v Prostovoljno društvo. Jaz nimam sanj, jaz te sanje živim. Kot majhen sem bil prostovoljec, nato pa sem se leta 1996 zaposlil v Gasilski brigadi. Eden najlepših poklicev je to. Ne vem, kakšni so drugi, ampak to je zame zagotovo najboljši,“ poudarja Šabanović.

Dodaja, da „razen poguma“ za ta poklic ne potrebujemo veliko drugega.

„Pri tem poklicu je pogum najpomembnejši. Kasneje sledijo izpopolnjevanja. To je drag poklic. Razveselimo se, ko dobimo nov tovornjak. Tako je bilo lani, ko smo dobili nov tovornjak. Vsi smo se kot otroci občudovali to našo veliko igračo. Torej, pogum in oprema in to je to,“ poudarja Šabanović.

Glede na to, da prihaja pomlad in se obseg dela povečuje, čeprav tudi pozimi nismo ravno spali, glede na številne požare dimnikov, stanovanj in podobno.

„S pomladjo se naše delo poveča. Imamo veliko gozdnih požarov in požarov nizkega rastlinja. To izvira iz neskrbnih državljanov, ki čistijo svoje travnike, dvorišča. Preprosto niso sposobni nadzorovati tega požara, vse uide nadzoru in nato moramo posredovati. Zgodilo se je, da smo kolegi in jaz vdirali tudi v minska polja. Večinoma je vse razdeljeno po sezonah, toda videti srečne ljudi po uspešni akciji je neprecenljive vrednosti.

V 23 letih opravljanja mojega dela so bili vzpostavljeni številni stiki in rodila so se čudovita prijateljstva. Posebna vez se rodi med gasilci in rešenimi ljudmi. Preprosto pridejo pogledat, kdo jih je rešil. In iz te neke stiske se rodijo čudovita prijateljstva,“ zaključuje Šabanović.