Samir je imel le 16 let, ko je bil ubit, njegova edina želja je bila postati policist

Ne morem vstopiti v razloge, zakaj sarajevska policijska akademija ne daje pomena obletnici smrti mojega brata Samirja, ki je bil njihov učenec, ko so ga srbske sile ubile med napadom na šolo leta 1992.

Verjetno imajo kakšen razlog. Vsakega 5. aprila jih redno vabimo na polaganje cvetja, vendar se ne odzovejo. Ne povzročajo nam težav, ne branijo nam, da družina in združenje obeležujeta obletnico, vendar jih ni.

Pridejo profesorji in učenci, ki so bili v trenutku smrti Samirja del policijske šole, vendar uprava in profesorji, ki zdaj delajo na Akademiji, ne prihajajo – pravi v pogovoru za bosansko-hercegovško tiskovno agencijo Patria Jasmin Mišić, mlajši brat Samirja Mišića, učenca drugega letnika Policijske šole na Vracah v Sarajevu, ki so ga srbske sile najprej ujele in nato brutalno likvidirale, čeprav je imel komaj 16 let.

Bil je poln moči in elana. Jasmin je imel 11 let, ko je bil Samir ubit. Pravi, da je njegov brat bolj kot vse želel postati policist. Končal je prvi letnik strojne šole v Rogatici, nato pa je bil sprejet v policijsko šolo.

Jasminu je žal, da o smrti njegovega brata danes malo kdo ve in malo kdo govori. Celo njegova smrt se ne omenja v nekaterih uradnih zabeležkah o dogodkih tistega dne. Kot prve žrtve agresije na Sarajevo se omenjajo študentka Suada Dilberović in Olga Sučić, isti dan pa je bil ubit tudi mladoletni Samir.

Željo je opravil zadnji trening

Glede na uradne zabeležke je napad na šolo odredil takratni namestnik ministra MUP-a Republike Srbske Momčilo Mandić. V napadu je sodelovala Posebna enota MUP-a RS. V šoli je bilo v tistem trenutku okoli 840 učencev, profesorjev, tečajnikov... Okoli 400 učencev je bilo mlajših od 18 let.

Napad na šolo se je začel nekaj po 15. uri. Nogometni klub Željezničar je v trenutku napada, na 200 metrov oddaljenem pomožnem igrišču, opravljal svoj zadnji trening, pred nikoli odigrano prvenstveno tekmo z Radom iz Beograda. Nogometaši so se ob začetku napada znašli med dvema ognjema.

Profesor je streljal na učence

Direktor šole Husein Balić je zavrnil predajo. Oborožen s šolskim orožjem, ki se je uporabljalo za usposabljanje, se je uprl srbskim specialcem, ki jih je vodil Milenko Karišik. Ta je le nekaj dni pred tem bil Balićev kolega in profesor učencem, na katere je zdaj streljal.

Pri napadu na učence so specialce podprli tudi vojvoda Slavko Aleksić s svojo vojsko, srbsko prebivalstvo z Vrac, pa tudi srbski policisti, ki jim je Radomir Spaić, poveljnik Sarajevske gasilske brigade, delil uniforme gasilcev. Direktor šole Husein Balić je apeliral, da mu kdo pomaga skupaj z učenci, vendar pomoči ni mogel dobiti. Neenakopravni boj se je brez prestanka vodil do prvih večernih ur.

JLA je krenila v napad na učence

Poveljnik 4. korpusa Jugoslovanske ljudske armade (JLA) general Vojislav Đurđevac je izdal povelje poveljniku 49. brigade JLA, naj z enim bataljonom vojske krene proti šoli na Vracah, da bi domnevno preprečili spopad.

Vendar se je zgodilo nasprotno. Pripadniki 49. brigade JLA so se pridružili napadom na policijsko šolo. Profesorji so bili ujeti in odpeljani na Pale. Preden so bili zamenjani, so jih pet dni mučili.

Učenci so bili ujeti v osnovni šoli “Radojka Lakić” v bližini Policijske šole. Srbski policisti so takrat ubili učenca drugega letnika 20. razreda Policijske šole, 16-letnega Samirja Mišića iz Rogatice.

Na dženazo na sarajevskem pokopališču Bare, nihče od Samirove rodbine ni mogel priti iz blokirane Rogatice. V grob ga je po izhodu iz ujetništva spustil direktor Policijske šole Balić z še nekaj profesorji. Samir Mišić je posthumno prejel Zlato policijsko značko.

Združenje borcev Prva samostojna brigada Stup – Ilidža 5. aprila obeležuje spomin na tega mladeniča.