Sami sebi smo najgori neprijatelji!

Piše: Muamer Bandić

Kako smo mi, Bosanci in Bošnjaki, ljudje, ki imamo radi to deželo, ki smo kljub vsem pričakovanjem uspeli preživeti vojno, ki nas je zatekla povsem nepripravljene, in braniti državo, prišli v takšno situacijo, da smo v miru postali politični marginalci v lastni državi? In to v državi, kjer po zadnjem popisu iz leta 2013 predstavljamo nekaj več kot polovico prebivalstva. Če bi pogledali volilne rezultate zadnjih splošnih volitev leta 2022, bi lahko prav tako trdili, da je približno polovica glasov prišla iz bošnjaškega volilnega telesa.

Odsotnost vizije, cilja in enotnosti bošnjaške politike

Na prvo mesto bi kot možen vzrok takšnega stanja postavil popolno odsotnost jasnih in sistematičnih nacionalnih idej in ciljev ter jasne ideološke naracije, izgubljene med pomenom in vlogo islama v našem vsakdanjem življenju ter jasno vizijo države Bosne in Hercegovine. Na politični sceni BiH imamo široko razpršeno skupino političnih strank, ki se grobo delijo na tiste, ki malo bolj ali malo manj spoštujejo islam in islamsko tradicijo. In to bi v našem primeru bila najgrobša in fiktivna delitev na bosansko/bošnjaško desnico in levico.

Seveda, če bi se poglobili v samo vsebino politik, ki jih vodijo stranke, ki jih dojemamo kot desne ali leve, bi videli, da tukaj težko govorimo o nekakšni desnici ali levici v evropskem političnem kontekstu, temveč o populističnih političnih idejah, ki se malo bolj opirajo na versko tradicijo Bosne in Bošnjakov (fiktivna desnica) in malo bolj sekularističnih, modernih političnih idejah (fiktivna levica).

Zanimivo je, da je v obeh primerih nominalni politični cilj enak: suverena in neodvisna Bosna in Hercegovina, država enakopravnih državljanov in narodov. Vendar pa v današnji politični realnosti največja nestrpnost in sovražnost obstaja prav med temi probosanskimi političnimi subjekti. Še več, bistveno večja je kot do odprtih sovražnikov naše skupne države. Zakaj je tako? Odgovori na to vprašanje so zelo preprosti: 1. ker se borijo za iste volivce; 2. ker se borijo za politične položaje, ki v našem izkrivljenem, etniziranem političnem sistemu pripadajo Bošnjakom; 3. ker med Bošnjaki v BiH obstaja resnična politična pluralnost.

Popolnoma homogenizirani hrvaški in srbski politični agenti spretno izkoriščajo takšno situacijo in so s politično trgovino spretno ustvarili situacijo, da so oni tisti, ki izbirajo primerne bošnjaške predstavnike v oblasti, ne glede na to, koliko glasov je kdo dobil. Pri tem primerni ne dobijo nič drugega kot nekaj dobro plačanih foteljev, nimajo nobene vizije, kaj naj tam počnejo, niti politične moči, da bi kaj spremenili, ali rdečih linij, preko katerih ne prestopijo.

Kot smo videli, so celo sposobni sedeti za mizo z odkritim zanikovalcem genocida, medtem ko jim ta psuje mrtve, in nato govoriti o sodelovanju in evropski prihodnosti. Postavlja se vprašanje, ali so ti primerni Bošnjaki izdajalci, ki so pripravljeni trgovati z nacionalnimi interesi za fotelj, ali gre za tako egoistične in ohole ljudi, ki so tako zelo zaokupljeni z lastnimi interesi, da sploh ne dojamejo, kaj se dogaja okoli njih, in tako zlahka pristanejo na dodeljeno vlogo koristnih bedakov?

Negativna selekcija

Če pogledamo naše povojno obdobje, lahko rečemo, da je na politični sceni v zadnjih 30 letih prevladoval „desni“ politični tok (SDA), z nekaj volilnimi bliski „levice“ (SDP). Zato ta drugi možni vzrok današnjega političnega stanja bolj bremeni desnico, torej SDA, kot najmočnejšo stranko med Bošnjaki, kot levico.

In ta drugi vzrok takšnega stanja je nenehna negativna selekcija kadrov tako znotraj SDA kot znotraj SDP, kot dveh najmočnejših ideoloških nasprotnikov med Bošnjaki, kjer so desetletja favorizirali primerne, ne pa sposobne ljudi. Tako da danes, namesto nove generacije mladih, pametnih, sposobnih in proevropskih kadrov, ki bi vodili te stranke in upravljali politične procese v BiH, že tri desetletja gledamo iste stare, potratne in prazne populiste, in imamo stranke, ki so le pusti statisti v političnem življenju Bosne in Hercegovine. In potem se vsi čudimo, zakaj politiko državljane več ne zanima, zakaj naši mladi odhajajo in zakaj je naša politična moč tako razdrobljena, da le majhno število političnih strank, ki so odvisne od bošnjaških glasov, komaj prestopi meje kantonov, kjer so nastale.

Ista ta negativna selekcija je odgovorna za današnjo kronično nefunkcionalnost in impotentnost institucij naše države, saj so desetletja na čelo teh institucij delegirani nesposobni ljudje, ki so se ukvarjali s sabo, ne pa s svojim delom: zgraditvijo in krepitvijo institucij, na čelu katerih so. Medtem so sovražniki te države uspeli prevzeti ključne položaje v sistemu in zaprli vsako možnost institucionalnega delovanja proti svojim destruktivnim politikam. Tako da smo danes, soočeni z odprtim secesionističnim delovanjem, edino sposobni vleči za rokav visokega predstavnika in prositi mednarodne akterje, naj nekaj storijo, da družba ne bi potonila v popolno anarhijo.

Neznanje ali izdaja?

Tako politično dezorientirani in razdeljeni pričakujemo aktualni politični trenutek, v katerem hrvaški in srbski agenti sinhronizirano in združenimi močmi napadajo na Ustavno sodišče, kot zadnjo institucijo Bosne in Hercegovine, nad katero nimajo političnega nadzora. Cilj hrvaške politike je sprememba volilne zakonodaje, s katero bi Bosna in Hercegovina postala edina država na svetu z etnično temelječim volilnim sistemom, s čimer bi se legaliziral obstoječi apartmajd, medtem ko je cilj srbske politike prevzem državnega premoženja s strani entitet, da bi entiteta Republika Srpska prevzela najpomembnejši atribut državnosti BiH, njeno premoženje.

Medtem ko se ta proces odvija, oktroirani predstavniki Bošnjakov pišejo pisma, govorijo o sodelovanju in evropskih integracijah, cinično se nam smejijo v obraz, odprto lažejo narodu in se mi zdi, da ne dojamejo resnosti situacije, v kateri se nahajamo v trenutnih geostrateških prerazporeditvah na svetovni politični sceni. V zadnjih takšnih prerazporeditvah (Druga svetovna vojna in padec komunizma) so Bošnjaki dvakrat izgubili približno 10 % prebivalstva. Sodeč po trenutnih političnih odnosih in neenotnosti med Bošnjaki, je milo rečeno, da smo spet nepripravljeni, razdeljeni in dezorientirani. Še več, ponovno kažemo, da smo sami sebi najslabši sovražniki.

Ne vem, kako drugače pojasniti, da nekdo sodeluje in najde opravičila za neskrite ideologije zla, ki po kdo ve kolikokrat napadajo na našo domovino in naše bivstvovanje? Ne vem, ali naj te koristne potrčke naših sovražnikov odprto imenujemo izdajalce, da bi odprli oči in spoznali, v kakšnem svetu živimo Bošnjaki? In popolnoma nepomembno za naš trenutni marginaliziran politični status je, ali so izdajalci ali je „politično prostituiranje“ z ideologijami zla le plod neznanja, saj so končni rezultati isti: šibki Bošnjaki in šibka država Bosna in Hercegovina!