Javno zaslišanje pred Komisijo za boj proti korupciji: Kdo nadzoruje visokošolske ustanove?

Javno zaslišanje pred Komisijo za boj proti korupciji Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH je odprlo vrsto vprašanj o akreditaciji visokošolskih ustanov, vlogi Agencije za razvoj visokega šolstva in zagotavljanje kakovosti BiH ter načinu, kako zasebne univerze pridobivajo dovoljenja in akreditacije. V središču razprave je bil Evropski univerzitet Kallos v Tuzli, med večurno sejo pa so bila odprta vprašanja pristojnosti, nadzora, navzkrižja interesov in kakovosti visokega šolstva v Bosni in Hercegovini.

Predsedujoči Komisiji Branislav Borenović je na začetku od direktorja Agencije Enesa Hašića zahteval pojasnilo, kako deluje sistem akreditacije. Hašić je dejal, da je sistem izjemno zapleten in da v Bosni in Hercegovini obstaja 12 pristojnih izobraževalnih oblasti ter da Agencija ni institucija, ki bi ustanavljala visokošolske ustanove ali jim izdajala dovoljenja za delo.

„Agencija ne izdaja dovoljenj za delo. Agencija ne registrira subjektov. Agencija celo ne izdaja akreditacij“, je dejal Hašić in pojasnil, da akreditacija pride naknadno kot potrditev kakovosti dela ustanove.

Dodal je, da pristojne izobraževalne oblasti izdajajo licence in nadzorujejo delo ustanov, medtem ko Agencija sodeluje v postopku akreditacije z imenovanjem komisije in vpisom rešitve v register.

„Agencija sodeluje v postopkih akreditacije“, je navedel Hašić.

Med zaslišanjem je član Komisije Nenad Grković Hašića vprašal o statusu Univerze Kallos in ali je Agencija dala pozitivno priporočilo za njeno akreditacijo. Hašić je dejal, da je ustanova prestala prejšnje cikle akreditacije, vendar trenutni postopek, po njegovih besedah, ni zaključen, ker Agencija od pristojne oblasti ni prejela vseh potrebnih potrdil.

„Za to fazo še nismo prejeli vseh stališč pristojne oblasti“, je dejal Hašić in dodal, da obstaja korespondenca s pristojnimi organi Tuzlanskega kantona in da gre za zapleten postopek.

Na vprašanje, kako je mogoče, da je bilo prej izdano pozitivno priporočilo, je Hašić navedel, da Agencija ne daje mnenja mimo poročila komisije.

„Nismo dali pozitivnega mnenja, ampak poročilo komisije, ki je dala pozitivno mnenje“, je dejal.

Med razpravo je Borenović večkrat vztrajal pri vprašanju, kdo je dejansko pristojen za nadzor univerz. Po vrsti odgovorov, da Agencija nima pristojnosti za licence, inšpekcijski nadzor, število učiteljev, prostor in izvajanje pouka, je predsedujoči Komisije sporočil, da takšen model zanj nima smisla.

„Glede na to, kar sem slišal od vas, če bi se jaz spraševal, bi agencijo ukinil“, je dejal Borenović Hašiću.

Hašić je odgovoril, da razume takšno oceno in da je sedanji sistem problematičen.

„Tako kot je opredeljeno v zakonu, včasih postavlja pod vprašaj sploh potrebo na ta način, vendar se lahko redefinira in se mora“, je dejal.

Poseben del razprave se je nanašal na študij medicine na zasebnih univerzah. Borenović je vprašal, ali je upravičeno, da zasebne univerze šolajo zdravnike, Hašić pa je dejal, da bi moralo biti po njegovem mnenju to veliko strožje urejeno.

„Po mojem mnenju to ne bi smelo biti tako, oziroma ni razumno“, je dejal Hašić, ko je govoril o študiju medicine na zasebnih visokošolskih ustanovah, z opazko, da v Evropi obstajajo različni modeli, vendar je za BiH potreben veliko strožji nadzor.

Kasneje je, odgovarjajoč poslancu Jasminu Emriću, dodatno poudaril, da je ključno vprašanje, ali mora biti izobraževanje strogo opredeljeno kot neprofitna dejavnost.

„Vprašanje je, ali mora biti izobraževanje strogo opredeljeno kot neprofitna dejavnost in aktivnost“, je dejal Hašić in opozoril, da sta dobiček in tržna logika v visokem šolstvu resen problem.

Lastnik Evropskega univerziteta Kallos in član Upravnega odbora Agencije Nedeljko Stanković je odgovarjal na vprašanja o pogojih dela te ustanove, številu učiteljev in študiju medicine. Zavrnil je trditve, da univerza ni izpolnjevala pogojev za delo.

„Najprej ni res, da je bilo dvajset učiteljev“, je dejal Stanković in navedel, da je bil po tem angažiran inštitut, ki je opravil oceno in izvedenstvo ter dal pozitivno mnenje.

Govoreč o študiju medicine, je dejal:

„V medicino sem vložil milijon in sedemsto petdeset tisoč evrov mojega denarja in moja medicina, moje prostore, moji laboratoriji so bolje opremljeni kot medicinska fakulteta v Tuzli in Sarajevo ter v celotni regiji in Bosni in Hercegovini.“

Dodal je tudi, da ima več profesorjev kot pet visokošolskih ustanov v Tuzli skupaj, ter povabil člane Komisije in novinarje, naj pridejo in se o stanju na univerzi osebno prepričajo.

Jasmin Emrić je med zaslišanjem problematiziral način angažiranja profesorjev na Medicinski fakulteti, navajajoč, da po informacijah, ki jih ima, od 46 angažiranih profesorjev le eden ima pogodbo o zaposlitvi.

Stanković je na to odgovoril, da to ni nenavadno za medicinske fakultete.

„Ne obstaja noben zdravnik kirurg, ki bi bil zaposlen na univerzitetu, ampak so vsi zaposleni na UKC-ju, in prihajajo na Medicinsko fakulteto“, je dejal in navedel, da je tako tudi v Sarajevu, Banja Luki in Beogradu.

Emrić je nato sporočil, da ga je porazila dejstvo, da mora Komisija odpirati takšna zaslišanja in opozoril, da celotna situacija deluje kot sistem, v katerem je dobiček pomembnejši od znanja.

„Meni je to bližje, da je to stvar dobička kot znanja“, je dejal Emrić.

Med zaslišanjem je Stanković poudaril, da proti njemu deluje skupina ljudi iz Tuzle in da ga, kot pravi, poskušajo odstraniti iz sistema visokega šolstva. V nekem trenutku je dejal tudi, da je to, po njegovem mnenju, povezano z njegovo narodnostjo.

Na to je Jasmin Emrić reagiral z besedami, da je „neprimerno“ izpostavljati versko pripadnost kot razlog zaslišanja in celotnega primera, ter pozval Stankovića, naj, če ima dokaze o diskriminaciji, ravna v skladu z zakonom.

Borenović je prav tako sporočil, da nihče ne sme trpeti diskriminacije po narodnostni ali verski osnovi, vendar je napovedal, da bo Komisija povabila tudi predstavnike inšpekcije iz Tuzlanskega kantona, da bi se ugotovilo, kaj je res v tem primeru, piše N1.

Sicer se danes pred Komisijo ni pojavila vršilka dolžnosti rektorice Kallosa Anka Bulatović, temveč je namesto nje prišel odvetnik Mirnes Ajanović. Komisija je ponovila vabilo Bulatovićevi za 2. junij, zavračajoč, da namesto nje govori Ajanović.