Salihović skoraj izpolnil haško nalogo

Med zadnjim obiskom Sergea Bramerca v Sarajevu novembra 2014 je glavni haaški tožilec kritiziral glavnega tožilca Tožilstva Bosne in Hercegovine Gorana Salihovića.

Po informacijah, do katerih je Patria takrat prišla, je Bramerc na sestanku s Salihovićem 13. novembra brezpogojno zahteval, da se do konca leta zaključijo vse preiskave v zadevah, ki so v kategoriji tako imenovanih nedokončanih, ter da se z 31. decembrom aretira 64 oseb, osumljenih storitve kaznivega dejanja vojnega zločina. 

Bramerc je v Sarajevu ponovno na obisku od 16. do 18. marca. Salihović ni v celoti izpolnil prevzetih obveznosti, ki mu jih je Bramerc naložil, vendar pa so, kot trdijo viri novinarske agencije Patria iz Tožilstva BiH, nalogo opravili skoraj v celoti, zaradi česar bi lahko bil v veliko ugodnejšem položaju kot pred štirimi meseci.

Aktivnosti dela Tožilstva BiH v zadnjih mesecih so po Bramercovih navodilih nadzorovali Nadzorni odbor, zadolžen za izvajanje Državne strategije za delo na primerih vojnih zločinov, in mu vsakodnevno pošiljali poročilo o opravljenih dejavnostih. 

Intenziviranje razjasnjevanja vojnih zločinov v BiH je sledilo takoj po tem, ko je Bramerc novembra zapustil Sarajevo.

Samo tri dni po njegovem odhodu iz BiH so pripadniki Agencije za preiskave in zaščito (SIPA) aretirali 12 oseb, osumljenih vojnih zločinov, storjenih leta 1992 nad žrtvami bošnjaške narodnosti na območju občine Prijedor.

V okviru primera je osumljenih 18 oseb, aretirani pa so bili Dušan Milunić, Radomir Stojnić, Radovan Četić, Zoran Stojnić, Željko Grbić, Ilija Zorić, Zoran Milunić, Boško Grujčić, Rade Grujčić, Uroš Grujčić, Rajko Grbić in Rajko Gnjatović.
Osumljeni so pod preiskavo, da so od 23. do 28. julija 1992, kot pripadniki Vojske Republike Srbske in policije ter kriznega štaba, sodelovali v zločinskem podvigu, usmerjenem proti bošnjaškemu prebivalstvu vasi Zecovi, občina Prijedor.

Nekaj dni kasneje, natančneje v četrtek 27. novembra, je na območju Rogatice Tožilstvo BiH zahtevalo odreditev pripora Milkanu Gojkoviću, ki je bil aretiran zaradi suma storitve zločinov na območju Sarajeva in ker je bil eden od najbližjih sodelavcev zločinca Veselina Vlahovića Batka, ki je bil pravnomočno obsojen na 42 let zapora zaradi zločinov, storjenih v sarajevskih naseljih Grbavica, Vraca in Kovačići.

Do konca leta 2014 je SIPA aretirala še 39 oseb na območju BiH, ki jih bremenijo vojnih zločinov med agresijo na BiH od '92 do '95.

Med tistimi, ki jih je SIPA aretirala, so štiri osebe iz Bosanske Krupe, nato deset oseb iz Srbije in štiri iz BiH, ki so osumljene vojnega zločina v Štrpcah in Višegradu, ko je iz vlaka na relaciji Beograd-Bar ugrabilo in kasneje na območju BiH ubilo najmanj 20 žrtev, državljanov Srbije in Črne gore bošnjaške narodnosti, eno osebo hrvaške narodnosti in eno osebo afroazijskega porekla, piše Patria.

Med decembrom je bila ena oseba aretirana zaradi zločinov v Crkvinah pri Goraždu, tri osebe so bile aretirane v Jajcu, deset oseb je bilo aretiranih zaradi osumljenosti za vojne zločine v Zvorniku, ena zaradi zločinov v Vlasenici, štiri osebe so bile aretirane zaradi vojnih zločinov na območju Prijedorja in Banja Luke.

Aretiran je bil tudi Radosav Milovanović, osumljen vojnih zločinov v Srebrenici, medtem ko se je osumljenec za zločine v BiH Radoman Fundup sam predal SIPA-i. 

Med letom 2015 je bilo aretiranih sedem oseb zaradi zločinov v BiH, dve osebi na območju Bihaća in Sarajeva ter pet na območju Rogatice.