Safvet-beg Bašagić je bil eden najvidnejših bošnjaških intelektualcev

Bil je zagotovo ena najpomembnejših osebnosti moderne bosanske in bošnjaške književnosti, začetnik bošnjaškega narodnega preporoda v začetku 20. stoletja.

Safvet-beg Bašagić, ustanovitelj mnogih listov, revij in društev, znan kot ugleden pesnik, prevajalec, zgodovinar in politik, se je rodil 6. maja 1870. leta v Nevesinju, umrl pa 9. aprila 1934. v Sarajevu.

Osnovno šolo je obiskoval v Mostarju in Konjicu, v Sarajevo se je preselil leta 1882, kjer je leta 1895 končal gimnazijo. Od leta 1895 do 1899 je na Dunajski univerzi študiral orientalne jezike, arabščino in perzijščino.

Nekaj časa je delal kot profesor na sarajevski Veliki gimnaziji (Prva gimnazija), leta 1903 pa je ustanovil društva Gajret, El-Kamer in Muslimanski klub. Leta 1907 je začel izdajati list Ogledalo, leto kasneje pa je odšel na Dunaj, kjer je pripravljal doktorat iz orientalnih jezikov in zgodovine islama. Istega leta je bil izvoljen za poslanca v Bosanskem saboru in takoj po smrti Ali-hodžabega Firdusa je bil imenovan za predsednika Sabora.

Na tem položaju ga je zatekel tudi zlom Monarhije. Po vojni, od leta 1919, je delal kot kustos v Zemaljskem muzeju v Sarajevu vse do leta 1927, ko se je upokojil.

Bašagić je začel pisati poezijo še kot dijak sarajevske gimnazije, na študiju na Dunaju pa je pripravil za tisk prvo zbirko pesmi (Trofanda iz hercegovačke dubrave), takrat pa je pisal tudi prve znanstvene prispevke in zbiral gradivo za zgodovino Bosne. 1. maja 1900. leta je skupaj z Edhemom Mulabdićem in Osmanom Nuri Hadžićem začel izdajati list Behar.

Safvet-beg Bašagić je pokopan v haremu Begove mošeje v Sarajevu.