Safet Harbinja: V ospredju našega dela so projekti, ki bodo služili prihodnjim generacijam

Sklad za varstvo okolja FBiH je bil ustanovljen leta 2010 in od takrat do danes je bilo zbranih 117 milijonov KM izvenproračunskih sredstev, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

O projektih, ki so bili do sedaj realizirani, pa tudi o tem, kaj bo Sklad počel v prihodnjem obdobju, smo se pogovarjali z direktorjem Safetom Harbinjo. Med drugim je povedal, da bo Sklad v letu 2015 sofinanciral 111 projektov v vrednosti preko 5,5 milijona KM, za katere je bil sprejet sklep upravnega odbora.

Patria: Kako vam je uspelo zbrati večmilijonska sredstva in za kaj so bila porabljena?

Harbinja: Z sprejetjem podzakonske regulative in nato z uporabo načela „onesnaževalec plača“ skozi podzakonske akte, so bili ustvarjeni predpogoji za zbiranje sredstev za varstvo okolja na območju Federacije Bosne in Hercegovine. Terensko delo je drugi del pogojev, ki je omogočil izločanje sredstev, v sodelovanju z vsemi, ki so potencialni onesnaževalci. Vzporedno s tem smo krepili kapacitete Sklada in potrebna orodja za uporabo določenih uredb in z spremljanjem poročil, ki so prihajala s terena, smo izvajali obračun nadomestil.

Sistemsko delo je omogočilo dobre rezultate, kot tudi dobro sodelovanje z zavezanci za plačilo nadomestil, kot tudi z Zvezno inšpekcijo z namenom zagotavljanja realizacije čim večjega števila poročil za onesnaževalce, ter je bil vzpostavljen učinkovit sistem obdelave le-teh, kot tudi obračuna nadomestil in izdajanja odločb.

Učinkovit in transparenten način namensko vlaganja zbranih sredstev in učinkovitost v postopkih pridobivanja, upravljanja javnih prihodkov in uporabe le-teh za projekte in programe je prisoten na eni strani, vendar na žalost nimamo občutka, da se enako enakomerno vrši poraba 70% zbranih sredstev, ki jih Sklad razporeja kantonov v obliki nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov lokalnih skupnosti.

Sistem in metodologije kontinuiranega monitoringa vseh vrst virov prihodkov, kot tudi spremljanja transferjev sredstev ter kontrole porabe, izboljšujemo iz leta v leto. Enako tako preko upravljanja realizacije sofinanciranih projektov, neposredno zbiramo, analiziramo in ocenjujemo podatke o učinkih teh projektov na doseganje strateških ciljev varstva okolja in energijske učinkovitosti.

Patria: Kateri so najpomembnejši projekti, ki jih je Sklad realiziral, če pogledamo zadnjih šest let?

Harbinja: Ne glede na nepovratna sredstva kantonskim proračunom v vrednosti preko 43 milijonov KM, kar je obveznost do „Zakona o Skladu“, je Sklad do leta 2015 skupno pogodbene naložbe v vrednosti preko 55 milijonov KM za različne projekte varstva okolja in energijske učinkovitosti. Velik del teh sredstev je bil zagotovljen za projekte varstva voda v FBiH, kjer je Sklad za 5 let iz vodnih nadomestil izločil preko 40 milijonov KM, od česar je bilo za infrastrukturne projekte pomembne za FBiH izločenih preko 15 milijonov KM.

Za sanacijo posledic poplav v BiH z namenom reševanja infrastrukturnih problemov, kot tudi za projekte čiščenja bregov vodotokov I in II kategorije, je Sklad v letu 2014 izločil preko 600 tisoč KM in na ta način pomagal lokalnim skupnostim, da čim prej normalizirajo komunalno infrastrukturo. V letu 2014 smo sredstva združili s sredstvi Evropske komisije, preko UNDP-ja, v rekonstrukcijo 9 javnih objektov (8 šol in 1 zdravstveni dom) s poplavljenih območij. Naša sredstva so bila v celotni sanaciji uporabljena za povečanje energijske učinkovitosti. Danes so vsi objekti v funkciji in dosegajo vidne prihranke v porabi energije.

V letu 2015 bomo sofinancirali 111 projektov v vrednosti preko 5,5 milijona KM, za katere je bil sprejet sklep upravnega odbora. Kmalu bomo pristopili k podpisu pogodb z izbranimi upravičenci naših sredstev, in sicer za projekte varstva voda pomembne za FBiH, v katere spadajo: projekti varstva vodnih virov, projekti komunalne infrastrukture za odvajanje odpadnih voda, projekti izgradnje in sanacije naprav za obdelavo sanitarnih in tehnoloških odpadnih voda; projekti in študije z namenom izpolnjevanja Zvezne strategije varstva okolja. V te projekte spadajo tudi študije in načrti upravljanja z odpadki, sistemi primarnega ločevanja odpadkov (košev, zabojnikov in zelenih otokov), opremljanje reciklažnih dvorišč in transfernih postaj, spodbujanje projektov ponovne uporabe odpadkov in spodbujanje uporabe odpadkov kot energenta.

Ti projekti in programi so usklajeni z Zveznim ministrstvom za okolje in turizem in temeljijo na ciljih, postavljenih v Zveznem načrtu upravljanja z odpadki.

Patria: Koliko so lokalne skupnosti pomemben segment, ko govorimo o varstvu okolja in kateri so tisti projekti, s katerimi lahko izboljšajo življenjsko okolje?

Harbinja: To je ključno vprašanje: pripravljenost lokalnih skupnosti za implementacijo sredstev skozi programe in projekte. Tukaj ne mislim samo na programe in projekte, ki se realizirajo s sredstvi Sklada, ampak tudi na projekte, ki se bodo v prihodnosti implementirali s sredstvi EU. Zelo pomembno je, ne samo usmeriti kapacitete na pripravo vlog za črpanje sredstev EU, ampak tudi izvajanje projektov, način, kako se bodo ta sredstva trošila, na transparenten način, namensko, učinkovito in efektivno. Vse to je v veliki meri odvisno od lokalne skupnosti.

Večina projektov, za katere so lokalne skupnosti do sedaj najbolj zainteresirane in za kar obstaja velika potreba, so projekti oskrbe z vodo, varstvo virov pitne vode in obdelava odpadnih voda. Tukaj gre za zahtevne projekte, prednostne z vidika ciljev, postavljenih v Strategiji varstva okolja in Strategiji upravljanja z vodami, ter projekte, ki imajo mednarodno podporo, za zaokrožitev finančne konstrukcije pa potrebujejo participacijo Sklada.

V zadnjem času se pojavljajo tudi projekti s področja energijske učinkovitosti – izražena je želja lokalne skupnosti, da s svojim prispevkom sodeluje pri izvajanju ukrepov povečanja energijske učinkovitosti. Projekti varstva biotske raznovrstnosti pa niso veliko izraženi v zahtevah lokalnih skupnosti.

Patria: Pogosto Sklad za varstvo okolja sodeluje z mednarodnimi institucijami. Kateri so tisti projekti, ki jih te prepoznajo kot pomembne?

Harbinja: Že skozi program dela in finančni načrt, Sklad od prvega dne posveča posebno pozornost aktivnostim, ki omogočajo skupno sodelovanje z mednarodnimi institucijami in organizacijami, ko gre za financiranje projektov, še posebej, ko takšen pristop pospešuje in olajšuje realizacijo projektov. Dosadašnje izkušnje so zelo dobre, in si prizadevamo upravičiti zaupanje teh institucij, da svoja sredstva, namenjena vlaganju v projekte varstva okolja in energijske učinkovitosti, realizirajo preko Sklada. Pomagajo nam dvakrat: z vidika institucionalnega krepitve kapacitet Sklada, ter z vidika sofinanciranja skupnih projektov na ravni lokalnih skupnosti, ko gre za projekte varstva voda in projekte s področja energijske učinkovitosti.

Sodelovanje je tako vzpostavljeno skozi vrsto projektov, od katerih so najpomembnejši in najobsežnejši razvojni projekti, kot so: GEF-WB Projekt: „Varstvo kakovosti voda“ – Izgradnja II faze naprav za obdelavo odpadnih voda v Živinicah, Rekonstrukcija in razširitev naprav za obdelavo odpadnih voda občine Ljubuški, KfW projekt izgradnje kanalizacije in naprav za obdelavo odpadnih voda Bihać z namenom varstva reke Une, GEF-WB projekti čiščenja odpadnih voda za mesta Konjic, Mostar, Široki Brijeg, oskrba s pitno vodo za prebivalce petih občin preko medkantskega regionalnega sistema oskrbe s pitno vodo Plava voda, skupni projekt odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih voda občin Doboj Jug, Usora in Tešanj, ter kreditni projekt EIB-a za sofinanciranje izgradnje in rekonstrukcije občinskih sistemov za oskrbo z vodo, odvajanje in obdelavo odpadnih voda v cca 22 občinah v Federaciji BiH. In mnogi drugi.

Prav tako, petletni program „Zeleni ekonomski razvoj“, ki ga implementiramo v sodelovanju z UNDP-jem, SIDA-o in drugimi domačimi partnerji, je spodbuda za ustvarjanje dolgoročne strategije in programa razvoja, ko gre za področje energijske učinkovitosti.

Patria: Kateri projekti so načrtovani v prihodnjem obdobju, ki jih bo Sklad za varstvo okolja sofinanciral skupaj z drugimi institucijami?

Harbinja: V prihodnjem obdobju bomo nadaljevali z plasiranjem večine prihodkov v projekte in programe v obliki nepovratnih sredstev, vendar pa tudi vstopamo v nov cikel financiranja projektov, in sicer gre za vzpostavitev revolving sklada in to začetno za projekte energijske učinkovitosti. Prav z takšnim mehanizmom je namen, da projekte energijske učinkovitosti naredimo vzdržne v nekem srednjeročnem obdobju, kar vodi BiH proti ciljem, ki so dolgoročno veliko zahtevnejši. Sredstva bodo na voljo za projekte občin, mest, gospodarskih subjektov in fizičnih oseb.

Poleg tega bomo nadaljevali aktivnosti tudi v okviru Programa „Zeleni ekonomski razvoj“. Poudarek je na projektih kantonov in občin, s čimer bo omogočeno, da se iz prihrankov financirajo nadaljnji projekti EE z poudarkom na povratku investicije. Gre za projekte, katerih investicije pomagajo ohranjanju in odpiranju delovnih mest in služijo kot spodbuda gospodarstvu, še posebej v segmentu energetske prenove.

V tem letu realiziramo energetske preglede na še 35 objektih, in izvajamo infrastrukturne ukrepe na 15 objektih, in sicer predvsem na izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah. Ti projekti so neposredno povezani s povečanjem udobja bivanja v teh objektih, in v relativno kratkem času imajo vidne učinke na zmanjšanje stroškov za energente.

Projekti varstva voda, izvirov, projekti rekonstrukcije in sanacije sistemov javne odvodnje in čiščenja odpadnih voda, so v ospredju našega delovanja in bodo služili generacijam.

Pred nami je tudi evaluacija projektov na podlagi zbranih dokumentacije, da bi se razpravljalo o možnosti nadaljnje institucionalne in finančne podpore za sprejemljive projekte z visoko stopnjo pripravljenosti projektne dokumentacije, in da bi jih čim bolj kakovostno pripravili za prijavo v sklade EU, ko se bodo ti odprli za BiH.

Patria: Nadaljnja vizija razvoja Sklada?

Harbinja: Če povzamemo, pred nami so nadaljnje aktivnosti na sprejemanju zakonske in podzakonske regulative, ko gre za povečanje prihodkov Sklada; v sodelovanju z institucijami Vlade, lokalnimi skupnostmi in drugimi partnerji priprava projektov za financiranje iz sredstev mednarodnih organizacij, EU skladov, domačih finančnih institucij in organov, v skladu z interesi varstva okolja Federacije BiH kot tudi mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnik je BiH; aktivno sodelovanje pri harmonizaciji obstoječe regulative z direktivami EU, ter nadaljevanje institucionalnega krepitve Sklada.