Sadiković: Bomo res morali čakati še trideset let na implementacijo sodb iz Strasbourga

(Patria) - Človekove (ne)pravice in obstoj domačega in mednarodnega reda (ob mednarodnem dnevu človekovih pravic) je tema Kroga 99, profesorica Lada Sadiković pa je poudarila, da je dan človekovih pravic priložnost, da ponovno izpostavimo pomen Evropske konvencije o človekovih pravih (EKČP), ki je ne le najpomembnejša določba Splošnega okvirnega
sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, temveč tudi 'ustavni instrument evropskega javnega
reda' in temeljni kamen celotnega razvoja in napredka gradnje BiH kot demokratične, pravne, ekonomske, socialne, kulturne in vsake druge države članice
Sveta Evrope in Evropske unije.

"Prednost EKČP pred Aneksom 4 - Ustavo BiH in njeno neposredno uporabo (člen II(2) Ustave) je končno potrdila tudi Evropska komisija za demokracijo prek prava (Beneška komisija), ki je v zadnjih dvajsetih letih prišla do številnih pomembnih zaključkov, ki v celoti spreminjajo podobo BiH kot države, ki v skladu z Daytonskim sporazumom že dvaindvajset let uresničuje mir.

V tem smislu je Beneška komisija v zvezi z BiH natančno ugotovila, da pobuda
za spremembo Aneksa 4 – Ustave BiH pravzaprav lahko izvira od zunaj, iz česar sklepamo, da tu
ni več prostora za grožnje z vojno ali mirom, ter da so spremembe Ustave BiH iz
nacionalnega vprašanja v dobi evropskih integracij postale „izrazito evropsko vprašanje prav v zvezi s standardi demokracije, vladavine prava in človekovih pravic.“

Beneška komisija je tudi opozorila, da bi BiH morala in bi morala odpraviti vse pomanjkljivosti že pred članstvom v Svetu Evrope, ter da je to posebna država, v kateri je mednarodni vpliv takšen, da sta nadzor nad obema procesoma in bistvo ustavne reforme v rokah mednarodnih akterjev. Hkrati je Komisija ugotovila, da so v procesu evropskih integracij, zlasti osnovna pravila in načela, ki so jih določila evropska sodišča in organizacije, postali ne le navdih, temveč tudi 'neposredna gonilna sila za
nacionalne ustavne reforme.

Še posebej je pomembno poudariti, da BiH, ki ravna v nasprotju z EKČP, ne predstavlja oteževalne okoliščine glede odgovornosti same države do EKČP, temveč ogroža prihodnjo 'učinkovitost mehanizma same Konvencije'.

Človekove pravice, ki jih vsebuje EKČP, so za BiH življenjskega pomena, zato je bila BiH kot država
že v prvem Mnenju o sprejemu v Svet Evrope (2002) opozorjena, da naj uskladi Ustav in celotno zakonodajo z določbami EKČP, čeprav je to že bila dolžna storiti ob podpisu DMS.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 2006 določila časovni načrt za BiH, kjer se predvsem poziva Beneška komisija, da najkasneje do leta 2010 pripravi nov Ustav za BiH, tako kot je to storila številnim državam v tranziciji po padcu Berlinskega zidu", je poudarila Sadikovićeva in dodala:

"Ali ni preveč, dvaindvajset let od podpisa DMS, enaintrideset let od sprejema v OZN in enaindvajset let od članstva BiH v Svetu Evrope, da Evropska komisija, ki je izrecno zaradi geopolitičnih razlogov dodelila BiH status kandidatke (2022), preprosto izraža obžalovanje zaradi neuspeha BiH, da svoj Ustav – Anex 4
DMS uskladi z določbami EKČP in se izenači z vsemi drugimi evropskimi državami,
minimalno v smislu temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokratičen način vodenja države in zaščita temeljnih človekovih pravic in svoboščin?

Ali ni bilo veliko enostavneje, praktičneje, učinkoviteje in ceneje za SE, EU, Visokega
predstavnika in samo državo BiH ter njene državljane, skupaj z Beneško komisijo
in po priporočilu Parlamentarne skupščine SE, sprejeti nov Ustav za BiH in jo usposobiti, da samostojno izpolnjuje vse svoje mednarodne obveznosti?

Ali lahko morebitno odpiranje klasterjev za BiH prinese kakšen premik, čeprav je bila BiH ocenjena kot država, ki zaradi neučinkovitih državnih institucij, določb v nasprotju z EKČP in različnih blokad, ki jih vsebuje Anex 4 – Ustava BiH, ni sposobna izpolnjevati svojih integracijskih obveznosti?

Po drugi strani, ali sta Evropska unija, Svet Evrope in Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH izkoristila vse razpoložljive instrumente in finančna sredstva
v zadostni meri, vključno s skupnim ukrepanjem s Svetom Evrope pri reševanju političnih, ekonomskih, pravnih, socialnih, kulturnih in vseh drugih vprašanj ključnega pomena za napredek države BiH?

Samo izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice postaja vse težje vprašanje, ne
samo za BiH, temveč tudi za celotno Evropo, in v teku je večletni reformni proces
vzpostavitve 'enotnega izvajanja EKČP in skupne odgovornosti Evropskega
sodišča in države članice', kar velja tudi za državo BiH.

V tem smislu se postavlja vprašanje, ali so pristojne evropske institucije izkoristile vse instrumente, ki so jim na voljo in ki bi vodili k učinkovitejšemu izvajanju EKČP in izvrševanju vseh sodb Sodišča za človekove pravice v BiH? Ali je bilo res nujno sprejeti še vedno nepravnomočno sodbo Kovačević proti BiH, čeprav v DMS v Dodatku k Aneksu 3 o volitvah ((7.3)) piše, da se mora zagotoviti, da bo vsaj en zakonodajni organ izvoljen s strani vseh državljanov države?

Bomo res morali čakati še trideset let in še veliko število sodb
Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih nismo sposobni izvršiti, ne glede na dodelitev statusa kandidatke ali celo odpiranje pomembnih klasterjev?

Ali pa se bomo vendarle premaknili na enostavnejšo in za državljane učinkovitejšo pot, ki bi na eni strani vključevala angažma Visokega predstavnika v obsegu oblikovanja vsaj ene civilne komisije iz Aneksa 10 DMS, ki bi dala zahtevano demokratično legitimnost in legalnost novemu Ustavu BiH, in bi bila predlagana s strani Beneške komisije, edinega evropskega organa, ustanovljenega po padcu Berlinskega zidu in razpadu vzhodnega bloka, s funkcijo pomoči nekdanjim socialističnim državam v tranziciji pri pisanju sodobnih demokratičnih ustav?

BiH ima na koncu dve možnosti, in sicer, da obdrži sedanji Ustav BiH in nosi
posledice za njeno nadaljnje propadanje ali da s podelitvijo statusa kandidatke
pristopi k izvrševanju sodb Evropskega sodišča in skupaj z Beneško komisijo
uskladi določbe Ustave BiH z EKČP. Le na ta način bo BiH okrepila svoje institucije v taki meri, da bo lahko samostojno izpolnjevala svoje obveznosti in postala, kot vsaka druga članica SE, EU in zveze NATO, sodobna demokratična in pravna država, ki varuje človekove pravice in se uspešno sooča z vsemi težavami sodobnega časa", je povedala prof. Sadiković.