ZDA, VB in EU vidijo, kje je težava, a si zatiskajo oči: sta Dodik in Čović lovke hegemonizma ali del rešitve bosanskega vprašanja!?

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Ali bomo v Evropsko unijo, ali nam bodo dali pogajanja, je vprašanje, ki ga teh dneh postavljajo tako prodajalci časopisov kot peki, pa tudi gospe v nakupovalnih centrih. In vsi vedo, da smo bili vedno Evropa in da nikoli ne bomo Evropska unija. Ne zato, ker bi bili proti vstopu v Evropsko unijo, temveč zaradi dejstva, da scenarij našega razvoja do ravni sposobnosti za članico EU, ki ga ustvarjata ZDA in sama EU, nima možnosti za uspeh.

Tukaj čas hitro mineva, dogodki pa se še hitreje menjavajo. Tako sta že skoraj pozabljena dva dogodka, ki sta dvignila decibele reakcij v bh. javnosti. Blinken je pisal šefu bh. diplomacije Elmedinu Konakoviću, ker Dragan Čović (vodja HDZ-ja) ovira projekt Južne plinske interkonekcije strateškega pomena za Washington. Bili so tudi novinarji New York Timesa, a se niso proslavili s svojim raziskovanjem zaradi projiciranih neumnosti in laži v članku. Pred novinarji je bil tudi O’Brien in dejal: “Čović je proti spravi, kar je v nasprotju z evropsko perspektivo BiH”.

Torej, da so težave “na jugu BiH” ogromne, je jasno celotni ameriški administraciji. Tako kot predolgo opazujejo jasno vidne težave s prostora, ki ga Nenad Čanak povsem pravilno vidi kot severno Bosno, ameriška administracija pa mu je dala ime Republika srbska.

In vsem zahodnjakom (EU, ZDA, z Veliko Britanijo) je povsem jasno, ko gre za delovanje Bosne in Hercegovine, katere sistem so ustvarili tudi sami. Toda kljub temu, da jim je jasno, s katerih prostorov piha veter secesije, nacionalizma, ki ga poganjajo generatorji hegemonizma v Beogradu in Zagrebu, še vedno težavo Bosne in Hercegovine obravnavajo in na enak način poskušajo delovati v celoti.

A te težave nikoli ni bilo in nikoli ne bo mogoče obravnavati ali reševati v celoti. Ameriška in evropska administracija popolnoma razumeta, da se s prostora, kjer živijo svobodni državljani, ki ga je v obrambno-osvobodilni vojni osvobodila Armija BiH, ustvari odstotkovno minimalna količina težav. Zlasti ko gre za evroatlantske integracije, saj na tem svobodnem območju živijo državljani, ki se izključno zavzemajo za te integracije in celovitost države. Na ozemlju, ki ga nadzorujejo politike dedinje agresije, UZP-ja in genocida, so viri največjih težav pri delovanju Bosne in Hercegovine.

In tu pridemo do ključnega vprašanja – zakaj potem Zahod vidi težavo na celotnem območju BiH, čeprav institucije tega Zahoda, kot sta ameriški Kongres in State Department, parlamenti Velike Britanije in Evropske unije, nenehno poudarjajo težave in ugotavljajo, da jih ustvarjata Milorad Dodik in Dragan Čović.

V tem prekrivanju oči zahodnih administracij in izkrivljanju dejstev o resničnih virih težav v Bosni in Hercegovini je mogoče v veliki meri iskati vzrok težav, ki Bosno in Hercegovino držijo v zapečku integracijskih procesov.

Da napačno obravnavajo, kaže tudi vloga, ki so jo zahodne ambasade in OHR odigrale skozi volilni in postvolilni inženiring. Takrat so kot največjo težavo delovanja in napredka Bosne in Hercegovine ciljali SDA, stranko, ki jo je ljudstvo izbralo, Zahod pa je izločil.

Namesto SDA je bil ustvarjen politični projekt, bolj znan kot Trojka (SDP, NiP, NS), ki je bil izbran, da predstavlja svobodne državljane s prostora osvobojenega dela BiH, čeprav jih ti državljani niso izbrali. In namesto premika naprej je prišlo do popolnega razbitja institucij, tako državnih kot tistih v nižjih upravnih enotah.

S tem projektom je Zahod kaznoval edini državotvorni segment bh. družbe (Bošnjake, Bosance in Hercegovce) ter razveljavil njihovo voljo. V entitetu FBiH je bila vsiljena politična mešanica hrvaškega nacionalizma in sarajevskega evrokomunizma, ki je privedla do popolnega kaosa na območju, ki je pred volitvami delovalo precej dobro za naše razmere. Na državni ravni so tej mešanici dodali še secesionistične sile srbskega nacionalizma, zato je na koncu nastala jasno vidna slika verjetnega razpada Bosne in Hercegovine.

In ko je ta slika postajala vidnejša, se je razvijala tudi panika, saj ameriški administraciji v razsulu in evropski pred volitvami nikakor ne ustreza možnost novih spopadov v Bosni in Hercegovini.

V tistem trenutku nas poskušajo obdržati skupaj z novo glazuro pokvarjene zgodbe o naši prihodnosti v varnih okvirih Evropske unije. Pri tem pozabljajo, da nismo ravno takšni, kot nas predstavljajo v vicah. Zlasti po devetdesetih letih popolnoma jasno vemo, kdo so in na kakšnem projektu delajo politike, ki jih Zahod vidi kot progresivne proevropske sile.

Na koncu nam ostane le dilema, ali si ta Zahod zatika prste na oči, da ne vidi težav, ki jih ustvarjajo hegemonistične politične lovke, ker je nemočen, da jih reši, ali pa so te politične lovke na Zahodu sprejete kot del rešitve bosanskega vprašanja!

Po vsem, kar Zahod počne, bi se dalo sklepati, da gre za drugo.