ZDA imajo prav, korupcija ubija BiH, vendar je ne morejo rešiti voditelji, ki jo proizvajajo

Piše: E. Metaj

Član Predsedništva BiH Milorad Dodik zase vedno pravi, da je pošten, ker nima sodb proti sebi. Prijav je bilo okoli 30, nekatere so zavrnili, nekatere so še v tožilskih predalih. Pošten je tudi Dragan Čović, predsednik HDZ, ki je bil sojen, vendar so tožilstva odpovedala. Njiju danes skupaj želita deliti BiH. Doslej jima je šlo dobro, ker na drugi strani med tistimi, ki odločajo in naj bi domnevno branili BiH, ni malo tistih, ki so sojeni ali prijavljeni za korupcijo. Na sodišču je nekdanji podpredsednik SDA Asim Sarajlić, ki je državni delegat, nekdanji podpredsednik SDA, zdajšnji vodja PDA Mirsad Kukić pa je nepravnomočno obsojen na eno leto v isti zadevi, v kateri se sodi Sarajliću. 

Na sodišču sta premier F BiH Fadil Novalić in podpredsednica ter ministrica za finance Jelka Milićević. Ko nista v sodni dvorani, oblikujeta politiko vlade F BiH. Seznam politikov, proti katerim je vložena obtožnica ali so vložene prijave proti njim v BiH, je dolg, le redki pa odgovarjajo.

Hrvaška je že po štirih mesecih od ustanovitve Urada evropskega javnega tožilca občutila, kaj pomeni, ko se s korupcijo ukvarja neodvisen organ. Zaradi suma zlorabe sredstev EU so po nalogu evropskega javnega tožilca aretirali nekdanjo ministrico Gabrijelo Žalac, direktorja Srednje agencije za financiranje in pogodbeno sklepanje projektov EU Tomislava Petrica ter dva podjetnika, Marka Jukića in Mladena Šimunca. Njihova aretacija bi nam lahko razkrila, zakaj trenutne politike v BiH ne izvajajo reform, ki bi našo državo približale članstvu v EU.

Evropski javni tožilec je bil ustanovljen, ker je dosedanja praksa pokazala, da nacionalna pravosodja niso bila učinkovita pri zatiranju korupcije in zlorabe evropskih skladov. Po vseh ocenah, zlasti mednarodnih institucij, je pravosodje v naši državi spodletelo v boju proti korupciji. Tako v enem od poročil OVSE v naslovu piše sindrom nekaznovanosti.

-    Celotna slika, ki jo ponuja spremljanje težkih korupcijskih zadev (tj. tistih zadev, ki so kategorizirane kot zadeve visoke in srednje ravni korupcije), se lahko preprosto opiše kot odpoved kazenskopravnega sistema, ki je privedla do de facto nekaznovanosti storilcev številnih hudih dejanj, navaja tretje letno poročilo o odzivu pravosodja na korupcijo.

Ob padcu obtožnic je padel tudi število obsodilnih sodb, pravosodje pa le v redkih primerih potrebuje manj kot tri leta, da zadevo pripelje do konca. V primeru na začetku omenjenih politikov je to dovolj, da se jim ne ogrozi mandat. Sodišče je bilo le hitro v primeru Duška Raduna, nekdanjega načelnika občine Grahovo in delegata v Domu ljudstva F BiH. Zaradi netransparentne podpore lokalnim športnim organizacijam je bil obsojen na osem mesecev zapora, dovolj, da se mu odvzame mandat, čeprav je kazen zamenjal za denarno. V tistem trenutku je bilo SNSD in HDZ pomembno, da Radun ni v Domu ljudstva F BiH, naslednji, ki je vstopil namesto njega, pa se je takoj postavil ob stran SNSD.

Verjamemo, da so s tem seznanjeni predstavniki mednarodne skupnosti, zato nekoliko preseneča dejstvo, da še vedno računajo, da se trenutne oblasti lahko in želijo spopasti s korupcijo. Evropski javni tožilec nima pristojnosti v BiH, domače pravosodje pa je obremenjeno s sumom, da nad njim obstaja močan politični vpliv, razen zamenjav v lastnih vrstah še ne kaže resnih namenov, da bi dokazalo nasprotno. Svojo statistiko popravljajo na revnih, ki jih pošiljajo v zapor, ker so na primer posekali nekaj metrov lesa v gozdu. Po drugi strani je primer Pandora slika bh. pravosodja. Po sedmih letih se je kriminal, težak 2 milijardi mark, skrčil na 1,7 milijona.

Zato je edino realno, da ZDA in EU končno sprožita mehanizem sankcij za številne politike, ne le Milorada Dodika. On je sicer glavni krivec za najhujšo krizo v BiH od konca vojne, vendar objektivno ne bi mogel daleč priti, če ne bi imel “bratov po korupciji” na različnih straneh. Če ne bo sankcij, je nov spopad realna možnost. Z vojno izginejo tudi kazniva dejanja.