ZDA podpirajo srbske huligane na Kosovu in Dodikov razpad BiH glede državnega premoženja

(Patria) - Le nekaj ur po tem, ko so redne policijske sile Republike Kosovo, ki delujejo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili za zaščito ustavnega in pravnega reda Republike Kosovo, začele izvajati voljo državljanov v občinah s srbsko večino, se je iz Washingtona prek Twitterja oglasil državni sekretar Anthony Blinken.

Blinken je obsodil redne policijske sile, ki so varovale ustavni in pravni red, srbskih huliganov, ki so uničevali državno in zasebno lastnino ter jih poskušali preprečiti pri opravljanju uradnih dolžnosti, državni sekretar ni niti omenil.

Vendar pa je tam veliko več kot le eno sporočilo. Tam je simbolika. Blinken brani katastrofalne in propadle ameriške politike za Zahodni Balkan. Te ameriške politike so bile zgrajene okoli Srbije kot »faktorja miru in stabilnosti« na Balkanu. V to farso ameriški oblikovalci politik verjamejo že od konca 80. let prejšnjega stoletja.

Kolikšna je njihova vera v te politike, priča tudi dejstvo, da nikoli niso niti poskusili odstraniti Slobodana Miloševića z oblasti. Če bi Milošević dobil vojno na Kosovu in s tem povezane volitve, bi verjetno do danes, če bi ostal živ, ostal na oblasti.

Manj kot 48 ur po Blinkenovem sporočilu so srbski huligani, opogumljeni s tistim, kar so si razlagali kot prešutno podporo iz Washingtona, napadli mirovne sile KFOR in redno policijo Republike Kosovo. Pri tem je bilo 11 pripadnikov KFOR huje poškodovanih, še 44 pa lažje.

Vsaka žrtev napada gre neposredno na račun Blinkna, ki med svojim mandatom ni izbiral sredstev, da bi ugodil Srbiji, če že ne drugega, da bi vsaj igrala vlogo partnerja. Blinken ni maral, da pri tem uničuje zavezniške in prijateljske mostove, zgrajene z iskreno zavezanostjo kosovskih Albancev, pa tudi z druge strani reke Drine, z zavezanostjo Bošnjakov iz Bosne in Hercegovine.

Bošnjaki, ki so Bosno in Hercegovino obravnavali kot 51. zvezno državo v sestavu Združenih držav, so ostali nemalo presenečeni, ali pa jih je presenetil naiven odnos administracije predsednika Bidna in njegovega državnega sekretarja Anthonyja Blinkna do Bosne in Hercegovine.

Združene države so vložile veliko truda, da bi vsilile novo oblast v bošnjaškem korpusu, ki bi bila podrejena srbskim in hrvaškim nacionalnim politikam in ki ne bi, kot to počne Kurti, »povzročala nevšečnosti« na relaciji Washington – Beograd.

Eno od vprašanj, ki povzroča »nevšečnosti« na relaciji Washington – Beograd, ki ga je treba odpraviti, je vprašanje državnega premoženja v Bosni in Hercegovini.

Namreč, reševanje tega vprašanja v kontekstu ameriške politike najmanj zadeva Bosno in Hercegovino, najbolj pa sosednje države. Predvsem Srbijo, ki že leta brez kakršnega koli nadzora izkorišča vse vrste virov, še posebej gozdni les in surove hlodovine iz Bosne in Hercegovine. Če bi na primer gozdovi v entiteti RS bili vpisani na Bosno in Hercegovino, nato pa bi se ugotovilo, kaj in kako je Srbija počela, ter bi se začeli iskati odgovorni, bi lahko odnosi med Washingtonom in Beogradom postali »resnično neprijetni«.

Še posebej, ker se veliko teh gozdov, po vrnitvi lastninske pravice, vrača Bošnjakom. V zvezi s tem je bila sprožena tudi medijska kampanja. Formirana je bila tudi tajna skupina OHR, ki se sestaja po veleposlaništvih, da bi prav razpravljala o vprašanju knjiženja gozdov.

Ameriška administracija se ni ustavila le pri vprašanju državnega premoženja. Dodik, opogumljen z absolutno oblastjo, ki jo je dobil, in s podporo, da je vedno dobrodošel partner Združenih držav, je še bolj zavezan nadaljeval delo na secesiji in razgradnji države.

Dodik, Združene države vidijo kot faktor »mira in stabilnosti« v entiteti RS. Nekoga, za katerega menijo, da ga lahko nadzorujejo in preko njega ohranjajo »stabilokracijo« kot tako. Poleg tega Dodik, ne glede na vse, vztrajno dobiva volitve.

Po drugi strani pa Albin Kurti ni privolil v to, da bi imel entiteto RS v okviru Republike Kosovo, niti da bi Američani imeli svojega Dodika na Kosovu, preko katerega bi nadzorovali Kurtija. In zato Blinken obsoja Kurtijev poskus vzpostavitve ustavnega in pravnega reda, medtem ko modro molči o srbskem nasilju proti ustavnemu in pravnemu redu Republike Kosovo.

Ameriška administracija je poskusila tudi z idejo »Odprtega Balkana« kot priložnostjo za Srbijo, da s svojimi ekonomskimi in gospodarskimi zmogljivostmi pokori države Zahodnega Balkana. Od kosovskih Albancev in Bošnjakov iz Bosne in Hercegovine je bilo zahtevano, da vrnejo svojo ozemeljsko celovitost in politično suverenost ter da jim srbske nacionalne politike določajo, kaj in kako bodo storili s seboj. In tu je Kurti pokazal odločnost, da ohrani tako ozemeljsko kot politično suverenost Republike Kosovo.

V Bosni in Hercegovini korupcija obstaja le tam, kjer so Bošnjaki, se sprašujete, zakaj? Ker, če bi se začelo z raziskovanjem korupcije v hrvaških in srbskih taborih, bi to vodilo do vrha. Procesuiranje vrha srbskih in hrvaških nacionalnih politik ameriška administracija vidi kot napad na stabilnost Bosne in Hercegovine in v njihovih izračunih se to ne izplača.

Naredili so dovolj medijske podlage in družbenega naboja, da je ta njihova politična odločitev povsem dobro sprejeta v enem delu medijev in bošnjaškega naroda. Tisto, kar ščiti Albina Kurtija pred kazenskim pregonom zaradi kakšne montirane obtožnice, je dejstvo, da je Kurti močan in odločen. Da ga narod podpira in da kosovski Albanci vedo, kaj jih čaka, če Srbi začutijo, da so šibki.

(M.T.)