ZDA in Rusija začenjata pogajanja o nadzoru jedrskega orožja

(Patria) – Rusija je potrdila, da bo junija začela pogajanja z ZDA o podaljšanju velikega sporazuma o razorožitvi, vendar je opozorila, da bi ameriška vztrajnost pri vključevanju Kitajske lahko ogrozila skupna prizadevanja.

Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov se bo 22. junija na Dunaju srečal z ameriškim odposlancem Marshallom Billingsleajem, da bi začela pogajanja o sporazumu 'Novi START', ki je potekel februarja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je umaknil iz več mednarodnih sporazumov, vendar je izrazil interes za ohranitev Novga STARTa, ki zavezuje ZDA in Rusijo, da prepolovita število sistemov za izstreljevanje jedrskih raket.

Vendar pa Trumpova administracija trdi, da mora novi sporazum, ki bo nasledil Novi START, podpisan v času prejšnjega predsednika Baracka Obame, vključevati tudi Kitajsko, katere jedrski arzenal narašča, vendar je še vedno daleč od velikosti in moči ruskega in ameriškega.

- Moj odgovor na neposredno vprašanje, ali mislim, da bi bilo mogoče privesti Kitajsko za mizo – bi bil zagotovo in brez obotavljanja – ne, je izjavil Rjabkov na seji Sveta za zunanje odnose.

Dodaj je, da Rusija ni proti ameriškemu pozivu k Kitajski, vendar je izrazil dvom, da bo Peking privolil.

V zameno je Rjabkov dejal, da bi se za pogajalsko mizo morale najti tudi jedrske sile, kot sta Velika Britanija in Francija.

Ameriški pristanek na pogajanja Rjabkov šteje za 'dobro novico', vendar opozarja, da je odločitev zdaj v 'ameriških rokah'.

- Ta administracija mora jasno in glasno povedati, kaj želi, kako je mogoče doseči pozitiven napredek, ne pa samo razpustiti en sporazum o nadzoru oborožitve, da bi vzpostavili drugega, vztraja Rjabkov.

Prejšnji mesec se je Trump umaknil iz sporazuma Open Skies, ki omogoča Rusiji, ZDA in še 32 državam, da izvajajo nadzorne lete nad drugimi ozemlji (držav podpisnic) ob predhodni najavi.

Nekaj prej se je ameriški predsednik umaknil tudi iz sporazuma o jedrskih silah srednjega dosega, ki izvira iz hladne vojne.

V svojem nagovoru prejšnji mesec na inštitutu Hudson je ameriški odposlanec Marshall Billingslea obtožil Kitajsko, da dviguje 'velik zid tajnosti' o svojem jedrskem arzenalu, s katerim želi 'zastrašiti ZDA in naše prijatelje ter zaveznike'.

- To je neodgovorno, nevarno vedenje. Če Kitajska želi biti velika sila, in vemo, da se tako vidi – mora se obnašati kot velika sila, je dejal Billingslea, poroča britanski Guardian.  

Glede na podatke ameriškega Centra za nadzor oborožitve sta imeli ZDA in Rusija leta 2019 več kot 6.000 jedrskih bojnih glav (posamično), medtem ko je imela Kitajska 290.