ZDA in Kitajska imata rekordne vojaške proračune: Kakšno sporočilo pošiljata največji svetovni sili?

Napisal: Armin Sijamić

Prejšnji teden je Kitajska sporočila, da bo imela v letu 2023 rekordno visok proračun za obrambo. Tri mesece prej so Združene države Amerike dobile največji obrambni proračun doslej. Kakšno sporočilo pošiljata največji svetovni sili?

Proračun vsake države je eden najpomembnejših dokumentov, ki se vsako leto sprejme in ki kaže smer, v katero se država premika, oziroma natančno odraža kratkoročne in dolgoročne namere v skladu s splošnim dogajanjem doma in v tujini. Velike sile posebno pozornost posvečajo temu, da je njihov proračun ustrezen „odgovor“ tekmecem po svetu, oziroma da z izdvajanjem denarja za posamezne postavke pokažejo, kaj želijo storiti. Zato so obrambni proračuni ZDA in Kitajske pokazatelj, kaj svet pričakuje v tem in prihodnjih letih.

Decembra je Washington sporočil, da bo proračun za obrambo ZDA v letu 2023 znašal 858 milijard dolarjev, kar je osem odstotkov več kot prejšnje leto. Ameriški kongresniki obeh strank so tekmovali s predlogi, kako vojski dati več denarja, kar je na koncu privedlo do dvotretjinske podpore v predstavniškem domu. Prvotni predlog predsednika Josepha Bidna je bil za 45 milijard dolarjev nižji. Glasovanje o obrambnem proračunu je za kratek čas zabrisalo razlike med obema strankama.

Pojasnilo za takšen korak je bila ruska agresija na Ukrajino, ki ji ZDA pomagajo bolj kot kdorkoli drug, kitajske grožnje Tajvanu in v Pacifiku ter vlaganje v novo sodobno orožje (ladje in letala). Za plače vojakov gre 4,6 odstotka proračuna. Kitajci so svet prihranili politične drame, saj je bilo sporočeno, brez veliko najav, da Xi Jinping in njegova vlada za obrambo namenjata 224 milijard dolarjev za leto 2023. Da bo Kitajska šla po podobni poti kot ZDA, je bilo jasno že pred sporočilom. Ostala je dilema, koliko več denarja bo Kitajska namenila v primerjavi s prejšnjim letom. Sporočeno je bilo, da gre za sedemodstotno povečanje, cilj pa je krepitev vseh rodov vojske, predvsem mornarice.

Ekonomija in vojska

Povečanje proračuna, še posebej vojaškega, je pogosto posledica realne rasti gospodarstva države, oziroma povečano vlaganje v vojsko spremlja stopnjo rasti celotnega gospodarstva. V primeru ZDA in Kitajske tokrat ni tako. Gospodarstvo ZDA je lani raslo dva odstotka, letos pa se ocenjuje, da bo manjše. Kitajska je leta 2022 imela rekordno nizko gospodarsko rast.

Tamkajšnje gospodarstvo je lani raslo za tri odstotke, kar je najmanj v zadnjih 40 letih. Letos bo kitajsko gospodarstvo raslo okoli pet odstotkov. Torej, obe državi bosta za vojsko porabili več denarja, kot je odstotek rasti celotnega gospodarstva, kar pomeni, da bosta del sredstev nadomestili iz drugih proračunskih postavk, vojski pa dajeta prednost.

Ameriški obrambni proračuni so desetletja nedosegljivi za vse druge države. Menijo, da je proračun ZDA za vojsko večji kot združeni proračun desetih naslednjih držav na tem seznamu. Na primer, ZDA so Ukrajini v enem letu dale pomoč v višini okoli 90 milijard dolarjev, ruski obrambni proračun pa je okoli 80 milijard, v času, ko Moskva vodi vojno, od katere je odvisna usoda ruskega državnega in vojaškega vodstva ter v veliki meri tudi sama Rusija.

Edina država, ki lahko sledi ameriškim vlaganjem v vojsko, je Kitajska, kar kaže novi proračun. Čeprav je v absolutnih številkah kitajski proračun skoraj štirikrat manjši od ameriškega, je bistvena razlika v vlaganjih manjša. Strokovnjaki opozarjajo, da porabljen dolar v ZDA in na Kitajskem ni isto, da so kitajska podjetja državna in delajo za manj denarja kot zasebna ameriška, ter da kitajski proračun vsebuje „skrite“ stroške za obrambo, saj se na Kitajskem pogosto nekatera področja v enopartijskem sistemu s državnim lastništvom nad strateškimi podjetji prekrivajo. Nekateri v ZDA menijo, da je kitajski proračun za vojsko dvakrat večji, kot se predstavlja javnosti.

Zato je jasno, da sta obrambna proračuna ZDA in Kitajske narejena predvsem za medsebojno tekmovanje teh dveh sil. Kitajska vlaganja v vojsko v preteklih letih so Američane prisilila k povečanju njihovega proračuna, saj je Kitajska hitreje od ZDA proizvajala vojne ladje, kar je dolgoročna grožnja ameriški prevladi v Pacifiku. Da bi zdaj obdržale prednost pred Kitajsko, so bila namenjena dodatna sredstva za vojsko. Vendar pa je na najnovejši ameriški proračun nedvomno vplivala tudi vojna v Ukrajini. Brez ameriške podpore se Ukrajina ne bi mogla braniti pred Rusijo, zato so ameriški pozivi Evropi, še od časa Donalda Trumpa, naj namenijo več denarja za obrambo, upravičeni in razumljivi.

Kaj nas čaka v prihodnje?

Ko se največji svetovni sili, in hkrati največji svetovni gospodarstvi, v letih gospodarske krize potegujeta v vojaški porabi, to ne more nakazovati pričakovanja obdobja miru in stabilnosti. ZDA in Kitajska nujno ne morata medsebojno vojskovati, čeprav vprašanje Tajvana po mnenju mnogih te možnosti ne izključuje. Vendar pa to ne pomeni, da njuni zavezniki ne bodo vpleteni v vojno. Milijarde dolarjev, porabljenih za proizvodnjo orožja, bodo velik ekonomski gubit, če kot takšno ne bo uporabljeno, prodano ali komu odstopljeno. Vojna v Ukrajini to odlično kaže.

Dve največji gospodarstvi sveta, kljub temu, da jima mir ustreza zaradi nadaljnjega razvoja gospodarstva, računata s tem, da bosta morali v prihodnjih letih uporabiti svoje orožje, ali pa ga odstopiti nekomu drugemu. V zadnjih nekaj mesecih vodita ZDA in Kitajska tri velike spore. Najprej so kitajske vojaške vaje pred obalami Tajvana, kot odgovor na obisk predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na otoku, privedle do tega, da je Biden izjavil, da bo njegova država branila odcepljeni kitajski otok, če ga bo Peking napadel.

Nato so ZDA Kitajski zagrozile, naj ne pomaga Rusiji pri agresiji na Ukrajino, nato pa so se nad ZDA pojavili kitajski vohunski (Kitajska pravi, da meteorološki) baloni, ki so preletavali strateške vojaške baze. Poleg tega že desetletja poteka tekmovanje v Pacifiku. V Južnokitajskem morju Peking izvaja demonstracijo sile nad ameriškimi zavezniki v regiji, trdeč, da skoraj celotno morje pripada samo Kitajski. Ameriška vojna mornarica tam pogosto pluje, s čimer Kitajski pošilja sporočilo, da velik del Južnokitajskega morja vidijo kot mednarodne vode.

Čeprav so v zadnjih mesecih iz ZDA in Kitajske prihajale nakazane, da sta se sili dogovorili o nekakšnih pravilih v medsebojnem tekmovanju, se zavedajoč medsebojne ekonomske povezanosti, pa vendar po vsem svetu obstaja strah, da bi se državi lahko zapletli v konflikt, vsaj preko svojih zaveznikov, če že ne v neposreden obračun zaradi omenjenih odprtih vprašanj. Rekordni vojaški proračuni obeh držav te strahove le še krepijo, medtem ko se povečuje vrzel med njima in vsemi drugimi vojaškimi silami. Če se bo šlo proti dnu seznama po vojaških vlaganjih, bo postalo bolj dramatično in nevarno. Tisti, ki niso bogati, bodo najbolj občutili pogubnost ameriško-kitajske tekme v oboroževanju.