Sabljić: Za Bošnjake v Čapljini ni prostora v javnih podjetjih in občinski upravi

Oko 4.500 Bošnjakov, kolikor jih danes živi v Čapljini, večinoma živi od kmetijstva. Ukvarjajo se z gojenjem sadja in zelenjave, vendar so letošnji pridelek in odkupne cene pripeljali v težko situacijo, glede na to, da nimajo drugih dohodkov, piše novinarska agencija Patria.

-Bošnjaki v Čapljini nimajo dostopa do nobenega javnega podjetja, občinske uprave. Ta delovna mesta so rezervirana izključno za Hrvate. Ostalo jim je torej le, da se ukvarjajo s kmetijstvom. Pred 16 leti smo se vrnili na svoja ognjišča, obnovili hiše, posestva so tam, vendar imamo zdaj problem, kako prodati tisto, kar pridelamo, pojasnjuje za NAP Alen Sabljić, diplomirani inženir kmetijstva.

Imel je 14 let leta 1993, ko je bil aretiran in odpeljan v taborišče Silos v Čapljini. Čeprav mladoleten, se je pridružil Armiji RBiH, kjer je bil do konca vojne kurir. Vrnil se je v Mostar, kjer se je tudi šolal, nato pa v rojstni kraj Bivolje Brdo.

Kot ostali Bošnjaki v Čapljini se ukvarja s kmetijstvom, dela zanj ni. Zato se je, kot pravi, odločil, da se politično aktivira, in se je znašel na listi SDA-SBB za Občinski svet Čapljina.

-Moramo biti bolj politično aktivni med Bošnjaki, iz vseh strank, da bi vstopili v Občinski svet in osvojili čim več mest. Tako bi lahko s svojim delovanjem izboljšali položaj svojega naroda. Moramo, seveda, če nas bo čim več v Občinskem svetu, izvesti politični pritisk na Vlado HNK, da investira v naš kraj, da naredimo zadruge za odkup, nato pa tudi obrate za predelavo sadja in zelenjave. Tovarna sokov, džemov, sušilnica so nujno potrebni na območju Čapljine. Nam ni problem pridelati, temveč prodati, navaja Sabljić.