S "samo" 18 institucij Hrvati upravljajo s 536 milijonov KM, kar je več kot polovica državnega proračuna!

Vse glasneje se govori o nezadovoljstvu Bošnjakov zaradi pomanjkanja vodilnih mest v državnih institucijah in agencijah, piše novinska agencija Patria.

Pred kratkim je celo Bakir Izetbegović, namestnik predsednika SDA, novinarjem povedal, da bo pri imenovanju direktorjev v različne agencije pazil na to, koliko Bošnjakov bo na vodilnih položajih.

- Naredili smo nekaj analiz in nismo zadovoljni z odstotkom, s katerim sodelujejo Bošnjaki. Menim, da je protiustaven in ga nameravamo popraviti. Sicer pogajanja na državni ravni vodi premier Denis Zvizdić – je dejal Izetbegović.

Da imajo razloge za tako razmišljanje, je pokazala tudi analiza Šemsudina Mehmedovića (SDA), poslanca v Predstavniškem domu PS BiH, saj ob upoštevanju podatkov o proračunskih sredstvih, ki so na voljo institucijam, ugotovimo, da Bošnjaki upravljajo s 117.947.000 KM, Srbi z 209.178.000 KM, Hrvati pa kar s 536.095.000 KM, ostali pa z 12.628.000 KM. V institucijah, kjer se izmenjujejo Bošnjaki, Hrvati in Srbi (skupaj šest), je proračun 40.570.000 KM.

Če za analizo podatkov kot merilo vzamemo upravljanje s proračunskimi sredstvi, je očitno, da predstavniki hrvaškega naroda upravljajo z več sredstvi kot Bošnjaki in Srbi skupaj.

Kar zadeva nacionalno strukturo kadrov v vodenju institucij BiH, ki jih je 75, je na čelu 21 institucij Bošnjak, Srb v 28, Hrvat v 18, v 6 institucijah se izmenjujejo Bošnjaki, Srbi in Hrvati (Predsedstvo BiH, PS BiH...), dve instituciji pa vodijo pripadniki iz vrst Ostalih.

Če od skupno razpoložljivih 535.880.000 KM odštejemo 282.854.000 KM, kolikor znaša proračun Ministrstva za obrambo BiH, na čelu katerega je predstavnica hrvaškega naroda, dobimo znesek 253.026.000 KM, kar je spet dvakrat več od sredstev, s katerimi upravljajo Bošnjaki.

18 INSTITUCIJ

Čeprav je vidno, da Hrvati vodijo najmanjše število institucij, je očitno, da so na čelu tistih z največjimi proračuni.

Te so: Ministrstvo za finance in zakladništvo BiH (7.133.000), Ministrstvo za promet in komunikacije (11.385.000), Ministrstvo za pravosodje BiH (13.541.000), Ministrstvo za obrambo (282.854.000), Ustavno sodišče BiH (5.331.000), Pravobranilstvo BiH (1.031.000), Generalni sekretariat Sveta ministrov BiH (3.821.000), Uprava za posredno obdavčevanje (113.070.000), Mejna policija BiH (71.273.000), Urad za revizijo institucij BiH (3.665.000), Centralna volilna komisija (11.978.000), Agencija za statistiko (4.791.000), Odbor državne službe za pritožbe (378.000), Direkcija za ekonomsko načrtovanje (1.121.000), Agencija za predšolsko, osnovno in srednje izobraževanje BiH (1.215.000), Center za informiranje in priznavanje dokumentov s področja visokega šolstva v BiH (785.000), Agencija za antidopinško kontrolo (588.000), Agencija za šolanje in strokovno usposabljanje kadrov (4.298.000).

VARNOSTNI SEKTOR

Posebno nezadovoljstvo Bošnjakov prihaja na račun razporeditve v varnostnih agencijah, trenutno pa samo en Bošnjak (Mirsad Vilić) vodi Direkcijo za koordinacijo policijskih teles.

V SIPA-i je najvišje rangirani policijski uslužbenec pomočnik direktorja za notranji nadzor, torej samo za nadzor, v Mejni policiji pa je pomočnik direktorja Srb, vendar ne samo za določen resor (npr. nadzor).

Pomočnika direktorja v policijskih agencijah imenuje direktor, tako da je jasno, da Goran Zubac imenuje pomočnika, tj. Bošnjaka, po lastni presoji. Na isti ravni je pomočnik direktorja za Kriminalistično preiskovalni oddelek Anđelko Hrgić, vendar so pristojnosti KPO v primerjavi z notranjim nadzorom v SIPA-i neprimerljive. Praktično je v SIPA-i stanje glede Bošnjakov nevzdržno.

V Mejni policiji BiH je stanje takšno, da je skupno število zaposlenih precej v korist Hrvatov.

V Direkciji za koordinacijo policijskih teles imamo direktorja in dva namestnika direktorja. Ni posebnih pripomb glede nacionalne strukture, razen da je to edina agencija, ki jo vodi Bošnjak, in sta postavljena dva namestnika iz vrst hrvaškega in srbskega naroda.

V Službi za zadeve s tujci je nacionalna struktura v korist Srbov in Hrvatov, v škodo Bošnjakov. Mandat direktorja, namestnika in pomočnika direktorja za notranji nadzor, ki je iz vrst hrvaškega naroda in je edini pomočnik v vseh institucijah BiH, ki se imenuje po zakonu o ministrskih imenovanjih, je do leta 2016. Z imenovanjem Dragana Mektića v Svet ministrov se odpira vprašanje vodenja institucije, na mestu namestnika direktorja je Izet Nizam. Predlog je, da se z odhodom Mektića v Svet ministrov mesto direktorja v tej instituciji rotira, tako da pripade Bošnjakom, mesto namestnika direktorja pa Srbom. O vprašanju rotacije pogosto govorijo tudi predstavniki iz vrst srbskega in hrvaškega naroda.

Iz navedenega je očitno, da imajo Bošnjaki 4 položaje, Srbi 4 položaje in Hrvati 5 položajev. Kar zadeva razporeditev položajev, imajo Bošnjaki samo en položaj direktorja in prav na tem položaju ima direktor dva namestnika, kar ni primer v drugih institucijah, v vsaki, kjer direktor ni Bošnjak, je po en namestnik. Očitno je, da imajo pripadniki hrvaškega naroda največje število položajev, stalno pa je prisotna teza o domnevni ogroženosti predstavnikov tega naroda.

Nadalje številčni kazalniki kažejo na sklep, da ne gre za pomembnejše razlike, vendar ob upoštevanju pristojnosti, višine proračunskih sredstev, s katerimi upravljajo direktorji institucij, nacionalne strukture vseh zaposlenih, popisa prebivalstva iz leta 1991, pridemo do sklepa, da je stanje nujno, v čim krajšem času, bistveno spremeniti, da bi se resnično zagotovila enakopravnost narodov.

Enakopravnost se narodom ne zagotavlja z enakim številom direktorskih položajev, temveč sorazmerno s številom prebivalcev, določeni pa so načini zaščite vitalnega nacionalnega interesa. Po trenutnem stanju Bošnjaki nimajo niti po kakršni koli podlagi kvantitativne, še manj pa kvalitativne enakosti – pod kakovostjo se razumejo pristojnosti agencije.