IZ KONAKOVIĆEVEGA ZBOROVANJA V SRBSKO VLADO: Je mlajši Zukorlić v Vučićevih rokah adut za podzemni napad na Bosno!?

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Na poskusu 'vsebošnjaškega zbora', ki ga je organiziral Elmedin Konaković, je bil Usame Zukorlić, vodja stranke Pravice in sprave, prvi ob organizatorju, skoraj njegova desna roka pri promociji potrebe po prihodu, pa tudi po prihodu v glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Zukorlić mlajši je takrat govoril o tem, da se morajo Bošnjaki regije zbrati, a ga je poslušalo le nekaj predstavnikov iz regije ter stranki NiP in NES iz Bosne in Hercegovine. Kakšni organizatorji, takšen zbor, bi se reklo.

Toda že pred neuspelim zborom je potekala polemika o vlogi srbskega predsednika Aleksandra Vučića v celotni zgodbi, glede na to, da se je celo ponudil, da bi nosil stroške organizacije. V tistem času je bil napovedan tudi velikonočni vse-srbski sabor (odpovedan zaradi resolucije o Srebrenici), zato so mnogi menili, da je bil poskus Konakovića in Zukorlića pravzaprav način, da se da močna legitimnost v imenu Bošnjakov temu srečanju.

Današnja novica o sestavi prihodnje srbske vlade v veliki meri daje prav tistim, ki so zbor v Sarajevu povezovali s skupom, ki sta ga dogovorila Vučić, Milorad Dodik in patriarh Porfirije.

Kajti v času, ko srbska politika, diplomacija in njihovi lobisti iz vse moči poskušajo preprečiti resolucijo ZN o genocidu v Srebrenici, najhujšem zločinu nad Bošnjaki v zadnjih 100 letih, Zukorlić postaja del njihove politike. S te distance, čeprav sem sam zbor štel za potrebo Konakovića, da se utrdi njegova oblast, lahko rečemo, da je uspel, če upoštevamo, da ga je Vučić odobril, Zukorlić pa je kot ena ključnih osebnosti vstopil v oblast z Vučićem.

Udeleženci propadlega zbora na Ilidži so dejali, da niso ničesar dogovarjali, toda glede na to, da so več ur preživeli za zaprtimi vrati in »razpravljali o interesih Bošnjakov na Balkanu«, se lahko upravičeno vprašamo, ali je eden od teh »interesov« to, da je Zukorlić del oblasti s Vučićevim SNS-om, in sicer tisti del brez resorja ali pomena. Bilo bi dobro, da nam vsi udeleženci sestanka, še posebej NiP in NES, kot bh. politični stranki, od katerih ena ima tudi zunanjega ministra, pojasnijo, v čem je interes Bošnjakov, da je Zukorlić nekakšen politični prilepek oblasti Srbije.

Še posebej bi nam ta pojasnila bila potrebna v času, ko je Srbija ob Rusiji absolutni logistik vse bolj odprte Dodikove secesije pri izvajanju in ko se resolucija o Srebrenici iz Beograda napada, da bi se dosegli dodatni interesi v Bosni in Hercegovini.

Tisto, kar bi nam udeleženci Konakovićevega zbora na Ilidži še posebej morali pojasniti, je vprašanje, kako se bo Zukorlić obnašal v primeru, če Dodik uradno razglasi odcepitev, Vučić pa ga bo politično, vojaško in diplomatsko v popolni moči podprl. Je Konakovićeva potreba po sklicanju sestanka s politiki, ki so zrasli s koketiranjem z velikosrbsko politiko, pravzaprav plod potrebe po zajezitvi in nevtralizaciji takrat le medijskih zapisov, danes pa precej vidnih povezav z osebami in organizacijami na drugi strani zakona, in to na mednarodni ravni.

V takšnem prostoru je politika Usame Zukorlića, ki je najbližji politični partner Konakovića, če zanemarimo SDP in NS kot del projekta, v marsičem sporna za interese Bosne in Hercegovine. Kajti Zukorlić s svojim položajem pri Vučiću nevtralizira vsako možnost, da bi bil del kakršnekoli vsebošnjaške reprezentance. Res je, da ni edini takšen onkraj Drine, a edini se je odzval Konakoviću in igral predstavo skrbi za Bošnjake.

Zanimivo bi bilo slišati tudi odziv Bošnjakov s Kosova, še posebej tistih, ki so bili naknadno povabljeni, 24 ur pred zborom, o tem, da bo udeleženec omenjenega dogodka vsebošnjaške politike v poskusu kmalu sedel kot politični vratar v vladi, ki je nekoč okoli kosovskih meja nabirala novice.

Pravzaprav bi tudi jaz rad slišal, kaj o Kosovu misli Zukorlić, kajti kot član vlade, ne glede na obliko, bo moral spoštovati Ustav Srbije, tam pa piše: »... Pokrajina Kosovo in Metohija je sestavni del ozemlja Srbije, ima položaj bistvene avtonomije v okviru suverene države Srbije in iz takšnega položaja Pokrajine Kosovo in Metohija izhajajo ustavne obveznosti vseh državnih organov, da zastopajo in ščitijo državne interese Srbije na Kosovu in Metohiji v vseh notranjih in zunanjih političnih odnosih.«

Če se spomnimo, da je v času razprave, kako bo zunanji minister BiH Elmedin Konaković glasoval 16. maja o članstvu Kosova v Svetu Evrope, je jasno, da bi vse razen glasovanja v korist Srbije (proti ali vzdržan) verjetno narušilo prijateljske odnose z Zukorlićem, saj mora ta po funkciji braniti Ustav Srbije in trditev, da je Kosovo pokrajina te države.

Priti na Baščaršijo, se slikati s golobi, mimoidočimi in se sprehoditi, nato pa kositi v Hillsu je mamljivo turistično, a omadeževati se z velikosrbskimi političnimi interesi je težko odstranljiv madež.

Za udeležence Konakovićevega zbora je skoraj zagotovo prepozno za popravo škode, za vse ostale pa je to resna lekcija in nauk za prihodnost.