Z NJIMI JE LAŽJE Krešić hvali Trojko, HDZ homogenizira Hrvate in gradi monopol!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Čeprav še ni znano, kdo bo kandidat HDZ BiH za člana Predsedstva BiH, analiza medijev, blizu tej stranki, jasno kaže, da HDZ in Dragan Čović pod krinko “analitičnih” besedil v resnici želita mobilizirati volivce in homogenizirati politični prostor pod svojim okriljem.

Danes objavljen članek v Večernjem listu daje jasen vpogled v način, na katerega HDZ dojema in oblikuje politični prostor Hrvatov v BiH. Čeprav se formalno uporablja jezik “skupnosti” in “hrvaške svobode”, vsebina jasno kaže močno naklonjenost HDZ-ju in Draganu Čoviću, medtem ko so politični nasprotniki, vključno z opozicijsko “peterico” in kandidatom Slavenom Kovačevićem, prikazani kot grožnja.

Prvič, članek odprto normalizira politično trgovanje in delitev funkcij, z uporabo izrazov, kot so “tržnica”, “delniški model” in “kolači”. Namesto da bi bil politični proces prikazan skozi demokratični pluralizem, je ta zreduciran na matematično porazdelitev položajev in odstotkov glasov. S tem se zaupanje volivcev spremeni v sredstvo strateškega izračuna, ne pa v legitimno osnovo za politično predstavljanje.

Drugič, avtor priznava, da je sodelovanje HDZ-ja s tako imenovano Trojko prineslo “blagodejne” učinke, predvsem olajšalo sprejemanje odločitev in zmanjšanje napetosti v odnosih med Hrvati in Bošnjaki. Čeprav je to prikazano kot pozitiven vidik, je problematično, da se uspeh meri izključno skozi prizmo interesov HDZ-ja, ne pa širšega družbenega interesa. Politika brez odporov je prikazana kot ideal, kar omejuje demokratično soočenje in pluralizem.

Tretjič, članek konstruira Slavena Kovačevića kot latentno nevarnost in projekt velikobošnjaške hegemonije, s čimer se posameznik dehumanizira in spremeni v simbol domnevne grožnje. Takšna retorika anticipira legitimni volilni rezultat in stigmatizira vsak izid, ki ne gre v korist HDZ-ja, dodatno utrjuje etnične delitve in zmanjšuje prostor za politični pluralizem.

Četrtič, vztrajanje na “legitimnem predstavljanju” v članku dejansko pomeni monopol HDZ-ja nad hrvaškim političnim prostorom. Opozicijska “peterica” je omenjena, a le zato, da bi se implicitno sporočilo, da njeni kandidati nimajo pravice realno konkurirati. Pluralizem znotraj hrvaškega korpusa je vnaprej delegitimiran.

Članek priznava, da je politika “lažja”, ko jo nadzoruje HDZ, vendar dramatizira vsak drug scenarij. Namesto da bi spodbujal odprto razpravo in pluralizem, avtor izbere strategijo politične mobilizacije in trgovine, pri čemer se legitimnost volivcev in volitve zreducirajo na strankarsko matematiko.

Ni naključje, da je avtor Zoran Krešić, ki hvali Trojko, kadar mu to ustreza, zato je pomembno takšno politiko kritično spremljati. Tisto, kar Krešić hvali, morda služi HDZ-ju, vendar dolgoročno slabi državo BiH in demokratične procese v njej.