S hrvaško politiko, ki nadaljuje zločinske cilje, ni mogoče graditi države, probosanske sile morajo spremeniti odnos

Patria
AutorPatria
16:40
Podijeli:
S hrvaško politiko, ki nadaljuje zločinske cilje, ni mogoče graditi države, probosanske sile morajo spremeniti odnos

(Patria) - Javna ustanova Fond Memorijala Kantona Sarajevo je sinoči v glavnem mestu Bosne in Hercegovine ob šesti obletnici sodbe haaškega sodišča v zadevi "Prlić in drugi" pripravila projekcijo dokumentarnega filma "Pravda" in promocijo fotomonografije "Heroji Mostarja".

Med drugim se je prisotnim obrnil tudi direktor Inštituta za raziskovanje zločinov proti človeštvu in mednarodnemu pravu Univerze v Sarajevu Rasim Muratović, ki je sporočil, da je haaško sodišče opravilo veliko delo in ugotovilo več pomembnih dejstev, ki jih nikoli ne smemo pozabiti.

- Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do agresije na Republiko Bosno in Hercegovino s strani Zvezne republike Jugoslavije in Republike Hrvaške, oziroma da so bili izvedeni združeni zločinski podvigi.

To so dejstva, ki ostanejo do sodnega dne - je dejal Muratović in izrazil kritiko na račun pravosodja v Bosni in Hercegovini, ki po njegovih besedah ni obsodilo številnih zločincev, ki so bili del omenjenih zločinskih podvigov.

- Na 848 predmetov vojnih zločinov se je usedel prah, nihče se jih ni dotaknil, medtem ko tukaj izkopavajo nekatere obtožnice, ki so bile napisane v Beogradu, kot je "Dobrovoljačka" - pravi Muratović v pogovoru za Novinsko agencijo Patria.

Svet ministrov BiH je pred dnevi sprejel sklep o revidirani strategiji za pregon vojnih zločinov, ki predvideva, da najkompleksnejše primere preganja tožilstvo BiH, vse ostale pa nižji nivoji pravosodja, ki pogosto zavračajo primere, utemeljujejoč to s pomanjkanjem dokazov.

Muratovića smo vprašali, ali lahko pričakujemo nadaljevanje pregona branilcev Bosne in Hercegovine, medtem ko bodo primeri zločinov Vojske Republike srbske (VRS) in Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) zavrnjeni na nižjih nivojih pravosodja?

- Ni prvič, da se ta strategija revidira, revidirana je bila že leta 2003, 2005, pa tudi 2008. Če bodo nadaljevali delati tako kot doslej, potem je to treba pričakovati.

Haaško sodišče jih je večkrat spomnilo na teh 848 predmetov. Vsa ta združenja so večkrat opozarjala na to, izvajala na nek način pritisk na tožilstvo, vendar to ni pomagalo.

Torej, očitno gre za nekatere politike, ki so napačno usmerile ta segment dela tožilstva - govori Muratović.

Našega sogovornika smo vprašali tudi, kako lahko v vlogi direktorja Inštituta pomaga preprečiti namen Sveta ministrov BiH in nadzornega organa o ad-actiranju haaške "A" liste, na kateri so tudi številni zločinci iz Hercegovine in srednje Bosne, oziroma poveljujoči in drugi vojaški kadri HVO-ja?

- Jaz s te funkcije tega nikakor ne morem storiti. Sodelujemo s tožilstvom tako, da, če nam iz te institucije pri delu na določenem predmetu zahtevajo kakšne podatke, mi pa jih imamo, jim jih posredujemo.

Posredujemo jim tudi vse naše objavljene znanstvene prispevke, monografije, študije. Na ta način lahko pomagamo. Na kakršen koli drug način, da bi opravljali vlogo politike, pa tega zagotovo ne - je dejal Muratović.

Med sinočnjim srečanjem je bilo med drugim tudi rečeno, da hrvaška politika do danes ni opustila ciljev, zaradi katerih so bili storjeni zločini na jugu Bosne in Hercegovine, za katere je bila obsojena "haška šestorka".

Muratović pravi, da od teh svojih začrtanih ciljev nikoli ne bodo odstopili ne velika Hrvaška ne velika Srbija.

- Tem politikam ni zdravila. Edino zdravilo, ki ga vidim, je tisto z druge strani - da naši ljudje s položajev, na katerih delujejo, delujejo pravilno, kot sta na primer sodišče in tožilstvo.

Od leta 2005 do danes je samo Vlada Norveške vložila 28 milijonov evrov v izboljšanje dela sodišč in tožilstev na vseh nivojih Bosne in Hercegovine, da bi imeli boljšo infrastrukturo in pogoje za delo.

Moj vtis, in mislim, da me ne vara, je, da so določene politike revidirane strategije skrenile z Oddelka za vojne zločine v nek drug smer.

Klasičen primer je predmet "Dobrovoljačka". Primer Ejupa Ganića je bil zaključen na nekaterih drugih sodiščih, in namesto teh 848 predmetov se nenadoma aktualizira obtožnica, napisana v Beogradu. To je paradoks. In s tega položaja ne morem storiti ničesar. Lahko politike, lahko politiki.

Imamo ministrstva za pravosodje na državni ravni, na ravni Federacije BiH, na ravni kantonov. Obstajajo določene komisije, ki spremljajo delo sodišč in tožilstev. Te morajo občasno izvajati nadzor, revizijo njihovega dela - dodaja Muratović.

Vprašali smo ga tudi, ali se in kako je mogoče s takšno hrvaško politiko graditi boljšo prihodnost in državo Bosno in Hercegovino?

- S takšno žal žal ne. Sinoči sem rekel, da je haaško sodišče opravilo kolosalen posel - dokazalo je združene zločinske podvige, dokazalo je, da gre za mednarodni oboroženi konflikt, da gre za agresijo Republike Hrvaške na suvereno, neodvisno Republiko Bosno in Hercegovino.

Hrvaška je Daytonski mirovni sporazum podpisala kot udeleženka tega konflikta, čeprav nam pogosto v javnih nastopih podtikajo, da so oni nekakšni jamci in priče tega sporazuma. Ne, oni so udeleženka mednarodnega oboroženega konflikta v Bosni in Hercegovini. Tako Srbija kot Hrvaška.

Torej, od njih je odvisno, morajo revidirati te svoje politike. Jaz nisem optimist glede tega, sem pa optimist glede druge strani - boja za pravico skozi sodišča in tožilstva, da se to dela na ustrezen način in preganja teh 848 predmetov. Dovolj jim je, da imajo kaj početi v naslednjih 20 letih.

Gre za "A" listo ljudi, za katere obstaja utemeljen sum, da so storili vojne zločine. Ti predmeti so zaključeni, treba je organizirati sojenja in to je to. Zelo preprosto - zaključuje Muratović v pogovoru za Patrijo.

(D. Kovač)

Komentari (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Jos nema komentara. Budite prvi!

Minuta

Sve →

Iz drugih kategorija