Rustempašić o razstavi "Čula": Za eno sliko sem naštel 8.372 kamenčkov, solze so kar tekle

Piše: A. Vrabac 

V vili Hadžihalilović na Dobrinji je bil danes odprt razstava "Čula" avtorja Irfana Rustempašića. Čeprav ni akademski slikar, ampak samouk ljubitelj te vrste umetnosti, so dela iz razstave "Čula" tematizirana z genocidom v Srebrenici, letos pa mineva 26. obletnica genocida. Razstava je bila odprta ob spremljavi učenke OŠ "Osman Nuri Hadžić" Šejme Kolar, ki je igrala violončelo, njena želja pa je, da bi Rustempašića spremljala tudi na drugih lokacijah, kjer bo razstava postavljena.  

V pogovoru za Patrijo nam avtor razkriva, da je na tej postavitvi delal zadnje leto, želeč prispevati k spominu na genocid in žrtve Srebrenice.

"Zadnje leto delam na tem projektu, uspel sem narediti osem slik. Imam še ideje, ki jih do sedaj nisem uresničil, vendar v prihodnosti načrtujem podobno tematiko glede Višegrada, Prijedora in vseh krajev stradanja, ki so za nas Bošnjake pomembni, da se spominjamo in prenašamo znanje na mlajše rodove," pravi avtor.

Rustempašić pri izdelavi svojih del izključno uporablja drobne kamenčke. Prav kamni, beli nagrobniki v Potočarih na grobovih žrtev, so opomin na najbolj strašni zločin genocida. 

Šejma Kolar je z izvedbo na violončelu spremljala avtorja 

Pravi, da simboliko kamna, ki ga uporablja, vidi v teži zločina, ki se je zgodil.

"Težo kamna sem želel prenesti v težo zločina. Mislim, da mi je uspelo. Najboljša kritika pa je od ljudi, ki vidijo slike. Kamen ustvarja ta 3D učinek in kar ne moremo prenesti z drugimi slikarskimi tehnikami, imate občutek, da so slike "žive"".

Ena od slik iz razstave "Čula" vsebuje natančno 8.372 kamenčkov. Rustempašić pravi, da so mu potrebovala dva dni z določenimi odmori, da je skrbno preštel vsak kamen, da ne bi dodal ali odvzel števila.

"Preštel sem natančno 8.372 kamenčkov. Ni mi bilo težko šteti, vendar šele ko sem začel šteti, sem spoznal, koliko je to veliko ljudi, solze so mi tekle v tistem trenutku," je dejal Rustempašić.

Poudarja, da je pri vsakem delu, ki ga opravlja, studiozen, tudi pri ustvarjanju svojih slik.

"Slike so nastale v nekaterih mojih trenutkih navdiha, običajno ponoči. Ko vsi zaspijo, čutim, da je trenutek zame kot ustvarjen. Včasih naredim, kolikor zmorem, kolikor imam moči, odvisno od obveznosti. Zbudim se ustvarjajoč svoja dela, potem pa nadoknadim spanje," pripoveduje ta profesor geografije.

Na eni od slik je tudi zadnje sporočilo novinarja Nina Ćatića iz Srebrenice, poslano 10. julija 1995, njegovi posmrtni ostanki pa nikoli niso bili najdeni. Njegova mati Hajra Ćatić je sina zadnjič videla 11. julija 1995. 

Vsak kamenček se daje ročno s pinceto, pred tem pa se pripravi plošča in lepilo, v katero se kamenčki vtisnejo. Postopek izdelave ene slike je izjemno dolg in potrebna je velika koncentracija. 

Razstava "Čula" bo v prihodnjem obdobju postavljena še na nekaj lokacijah v Sarajevu, morda pa tudi v drugih mestih BiH.

Avtor razkriva, da si želi, da bi to razstavo obiskali tudi mlajši rodovi, da bi se širila resnica o genocidu, saj ga je, kot pravi, strah, da mladi vendarle pozabljajo pomembne datume in dogodke iz naše zgodovine.