Rusmir Hrvić: Uspešen koncept vzgoje in odkupa malin uporabiti tudi na druge kmetijske panoge

Razvijanje in krepitev zavesti Bosancev in Hercegovcev o pomenu nakupa domačih izdelkov, boljše in kakovostnejše povezovanje domačih trgovcev z domačimi proizvajalci ter obsežnejša primarna kmetijska proizvodnja so predpogoji za nadaljnji razvoj FMCG, Retail & Agribusiness industrije BiH. To je sklep panelne razprave, organizirane na FMCG, RETAIL & AGRIBUSINESS Premium Brunchu v Sarajevu, v kateri so sodelovali Rusmir Hrvić, predsednik uprave AS GROUP, Ljiljana Kunosić, izvršna direktorica Binga, Nicholas Penny, generalni direktor Banjaluške pivovare, Nijaz Skenderagić, generalni direktor Ataca, ter Ševal Suljkanović, pomočnik predsednika uprave Bimala za ekonomska vprašanja, poroča bh. novinska agencija Patria.

Panel je moderiral Miljan Ždrale, prvi mož kmetijskega sektorja za srednjo in jugovzhodno Evropo pri EBRD.

- Recept za uspeh na trgu živil je gradnja močnih domačih kakovostnih blagovnih znamk, pa tudi naložbe v inovacije, marketing in človeške vire. S prevzemom Klas Grupacije, ki jo poleg Klas d.d. Sarajevo sestavljajo še Sprind d.d. Sarajevo ter Mlin in pekarna Ljubače, skupaj z blagovnimi znamkami Vispak, AS, Master, Kent in Oaza, so se znotraj AS GROUP ustvarili pogoji za zagon razvoja celotne bosanskohercegovske živilske industrije. Nastala je velik sistem državnega pomena, ki lahko sproži procese proizvodnje domače zdrave in kakovostne hrane na višji ravni in večjega obsega. Ta sistem lahko prinese velike koristi vsem v verigi, od primarne kmetijske proizvodnje, prek predelovalne industrije, do plasmana kakovostnih blagovnih znamk na domača in tuja tržišča - je povedal Rusmir Hrvić, predsednik uprave AS GROUP.

Ob navedbi uspešnega primera domačega kmetijstva v segmentu organiziranega vzgoje in odkupa malin, za katerim stoji Klas d.d. Sarajevo, je Hrvić poudaril, da je ta koncept mogoče uporabiti tudi v drugih kmetijskih panogah, predvsem pri pridelavi žit in sadja.

- Priložnost BiH je v velikih obdelovalnih površinah. Sem optimist in verjamem, da lahko vsi skupaj, kmetje, industrijski proizvajalci, trgovci in končni potrošniki, dosežemo spremembo razmerja med proizvedeno in uvoženo hrano. Zakaj BiH ne bi proizvajala 80 % hrane, preostalih potrebnih 20 % pa uvažala - so Hrvićeve besede.

Na panelu je bilo govora o potencialu trga široke potrošnje, maloprodaji in kmetijsko-živilski industriji na lokalni in regionalni ravni, plasmanu blaga in storitev na tujih trgih, iskanju uspešnih poslovnih rešitev in privabljanju naložb.