Ruski HAARP nima veze z deževnim poletjem: miren Atlantik, omega blok nekateri od razlogov za vreme

Meteorolog amater Nedim Sladić je za novinarsko agencijo Patria pripravil podrobno analizo in vzroke za nestabilno prvo polovico poletja 2018 v BiH in na Balkanu. Obstajajo trditve, da je Rusija z uporabo HAARP - sistemov za odganjanje oblakov kako dež ne bi povzročal težav na tekmah med svetovnim prvenstvom, "pregnala poletje z Balkana", vendar takšne trditve, pojasnjuje Sladić, nimajo znanstvene podlage.

Analiza in grafika: Nedim Sladić

Prva polovica poletja je v znamenju znatno nižjih temperatur zraka in brez izrazitih toplotnih valov, kakršne smo imeli v zadnjih dvajsetih letih, če izvzamemo leti 2005 in 2014, ki sta imeli podobne temperature kot zdaj. Okvirno, temperature na območju BiH so v okviru povprečja 1961-1990, ali le za približno 1 stopinjo nad njimi. Obstaja veliko razlogov, zakaj je poletje, na kakršno smo navajeni v zadnjih letih, tako rekoč "podbacilo".

To poletje ni tako hladno, kot se na prvi pogled zdi. Hladnejše od tega poletja je bilo poletje 2014 in 2005. Čeprav to poletje precej spominja na tisto okrutno iz leta 2014, se precej razlikuje od leta 2014 in 2002, dveh zelo nestabilnih poletij v naši državi.

Navedli bomo naslednje vzroke za nestabilno poletje v BiH:

1. Ravnovesje toplote in svežine. To ni kakšna senzacija, saj če upoštevamo, da je v zadnjih dvajsetih letih skoraj vsako četrto ali peto poletje milejše (2001, 2005, 2009, 2014, 2018), je na vrsti uravnoteženje nadpovprečne temperaturne anomalije, ki že dolgo časa vlada. Tako se je toplota preselila na zahod zaradi položaja tlakov, in to je povsem normalna pojava. Pri ocenjevanju s percentilno metodo, z uporabo metode Conrad-Chapman, so vsa poletja, če izvzamemo leti 2005 in 2014, ki sta bili ocenjeni kot "povprečni" in "topli", ostala v meji ocene "zelo topli" in "ekstremno topli". Redki so primeri, da sta dve poletji zaporedoma zelo vroči in suhi. 

2. SSW (Sudden Stratosphere Warming) dogodek februarja in pozitiven NAO indeks aprila, ki še vedno vlada. Konec februarja se je zgodila nenadna anomalija v pozitivni smeri nad Arktičnim krogom. Stratosferski sloj se je začel nenadoma segrevati.

SSW se zgodi skoraj vsako zimo, vendar se je tokrat zgodil nekoliko kasneje, kot je bilo pričakovano. Temperature so odstopale za približno 8 do 10° od povprečja, Arktika pa je zaradi vročine začela izgubljati svojo ledeno površino. To je omogočilo, da se je toplejši zrak prebil proti severu, hladnejši zrak pa se je potisnil veliko južneje, saj se je polarni vrtinec uspel "razcepiti" in preliti čez naše kontinente, zato je večji del Evrope "plačal" z izrazito nizkimi temperaturami zraka, ki so se na Balkanu konec februarja in v začetku marca spustile tudi do -20°. SSW je bil letos tako močan, da je imel posledico zadrževanja generalno hladnejšega vremena v Evropi vse do konca marca.

Nato je sledil nagel preobrat aprila. Celoten kontinent je imel pozitivno in znatno temperaturno odstopanje in eden najtoplejših aprilov v zgodovini meritev.

SSW je mogoče vzeti kot glavni vzrok, zaradi katerega se je curentni tok (jet stream) znatno potisnil daleč nad sam sever kontinenta in zaradi katerega je ta zdaj tudi precej visoko pozicioniran. Prav tako je NAO index (severnoatlantski indeks nihanj prešel iz nevtralne v pozitivno fazo), kar po pravilu daje mirnejši Atlantik in stabilne vremenske razmere, saj se nad vzhodom Evrope polje anticiklone umika bolj na vzhod in je območje samodejno izpostavljeno nestabilnostim, veliko je bolj nestanovitno.

To je razlog za nenehno črpanje velike količine toplega zraka s celinskimi vetrovi, ki so v tem času zelo topli nad Veliko Britanijo in Skandinavijo. V naslednjih točkah se bom še navezal na to, ko bomo omenili polje tlakov.

3. QBO (Quasi-Bienalle oscilacija). Leto 2018 je označeno kot leto, v katerem vlada vzhodni kvazibienalni nihajni kvadrant, kar je, čeprav premalo raziskano, eden glavnih vzrokov, da je zahodni tok oslabljen in da je dejansko nad zahodom Atlantika mirno.

4. Miren Atlantik = več prostora za Azorski anticiklon. V nasprotju s preteklimi leti je Atlantik mirnejši kot običajno. Že sama dejstva, da je curentni tok (jet stream) že dva meseca nad severom kontinenta, zadržuje ciklone dlje od južnejših predelov Velike Britanije in Skandinavije, proti tem območjem pa se nenehno širi greben Azorskega anticiklona, ki je letos izrazito močan in eden najmočnejših v zadnjih nekaj letih.

Z združitvijo Azorskega anticiklona s toplejšimi višinskimi tokovi, ki prihajajo s celine, se temperature dodatno povečujejo z zmernih na visoke. 

5. Omega blok, višinski ciklon. Gledano dominantno, je v prvi polovici poletja na vreme v BiH bolj vplivalo polje srednjega enakomernega ali občasno le rahlo povišanega tlaka, kar ima za posledico oslabljen greben Azorskega anticiklona z zahoda celine. Vendar pa so s severovzhoda celine pogoste vdore nestabilnosti, povezane z višinskimi cikloni, ki so se spuščali južneje s severnimi tokovi, povzročali pogoste nalive in neurja nad našim območjem, s tem da je BiH letos veliko bolje odnesla v primerjavi z drugimi balkanskimi državami, ki so bile prizadete tudi poplave.

Omenimo, da je višinski ciklon konec junija povzročil kaos v Bolgariji, Grčiji, Romuniji in deloma v Srbiji zaradi obilnih padavin, zaradi narave stacioniranja (zadrževanje nad enim območjem) pa je bilo v Grčiji in Romuniji tudi največ padavin. Seveda so bili tu tudi standardni prodori hladnejšega zraka v sklopu premikanja hladnih front z zahoda in severozahoda, vendar vendarle manj v primerjavi s tistimi s severovzhoda.

Omega blok je nastal konec junija s pripadajočo dolino zahodneje od Francije in vzhodneje od Balkana, z močnim Azorskim anticiklonom vmes, ki se je raztezal od Skandinavije proti Srednji Evropi v smeri zahod-severozahod. Mi smo se znašli prav nekje med toplim in hladnejšim delom curentnega toka. Zaradi počasnejšega premikanja curentnega toka (jet stream), kot je značilno za poletje, je potrebne veliko energije, da bi se blok razbil. To je razlog, da se toplota nenavadno dolgo zadržuje nad severom Evrope.

6. Močnejši vpliv evropskega monsuna maja. Da, tudi Evropa ima svoj monsun! Sicer se to bolj obravnava kot meteorološka fraza, vendar gledano posledično in v praksi, smo letos maja imeli močno delovanje toplote nad Sredozemljem, saj so temperature morja dosegle celo 28°, kar je znatno nad povprečjem in redko kdaj tako zgodaj zabeležen pojav. Ker je bila morska površina močno ogreta, je vsak prodor ohlajenega zraka z Atlantika povzročil močan razvoj energije, saj se dve masi razlikujeta po značilnostih, to je bil tudi sprožilec velikih neviht in neurij maja.

Vendar, dokler ni prišlo do vzpostavitve bloka nad severom, ki je uspel preliti hladnejši zrak s severovzhoda proti nam, kar je povzročilo močno burjo, ki se je ne bi sramovala niti zima, se morje ni bistveno ohladilo, zato je bilo jasno, da se bodo padavine nadaljevale tudi junija. Manj toplote = manj energije = manj neurij. Maja in v prvi polovici junija so bili primeri, ko se je curentni tok precej ločil s svojo energijo, tako da je en krak pogosto šel čez Sredozemlje proti Balkanu, kar je povzročilo nestabilnejše obdobje. Zato je začetek poletja (junij) najbolj deževen mesec nad tem delom Evrope.

7. Prehod La Nina - ENSO nevtralni - El Nino. Najmanjši vpliv v skupnem deležu, ker te oscilacije nimajo veliko vpliva na vreme v Evropi. Če pa upoštevamo, da je leto začelo z La Nino pojavom, pomlad v ENSO nevtralni fazi, in zelo verjetno je, da konec poletja prehajamo v El Nina, je malo let, ko smo imeli takšne prehode.

Pogledi so v teh dneh usmerjeni proti izventropski nevihti Chris, ki bo pred vstopom na evropsko kopno iz orkana 1. kategorije oslabela v ciklon in se združila z obstoječim minimumom, ki obstaja severno od Združenega kraljestva. To bo končno povzročilo spodbudo za proizvodnjo t.i. Rosbyjevih valov, ki bi uspeli prekiniti blok.

Zaradi Chrisa sta prognostična modela GFS in ECMWF precej v neskladju, kar je razumljivo, saj njegov položaj še ni tako natančno določen. 

V igri sta dva scenarija.

Prva možnost je preboj bloka nad Skandinavijo in usmeritev anticiklone bolj na vzhod. Zahod pod vdori vlažnega zraka, curentni tok pa se spušča bolj na jug. Usmerja se topel in suh zrak s Sredozemlja in severne Afrike proti jugu in vzhodu Evrope. Modeli kažejo, da NAO index tone v negativno smer. Če NAO index tone proti negativni anomaliji, po nekem pisnem pravilu, islandski minimum je bolj izrazit, nad vzhodom Evrope pa se vzpostavi močnejše anticiklonalno polje. To bi pomenilo tudi trajnijo stabilizacijo vremena na tem območju. (ilustracija 2).

Druga možnost: nadaljevanje, kot ga imamo zdaj (ilustracija 1). V najkrajšem, nestabilno do nadaljnjega.

Za zdaj poletje po temperaturah in značilnostih precej spominja na tisto iz leta 2006. Do kdaj, bomo videli. Vse je odvisno od tega, ali je Chris dovolj močan, da prebudi miren Atlantik. O tem več kmalu.