Romuni so hrvaškim navijačem iz BiH dali lekcijo iz geografije

Piše: Haris Ljevo

Kje so meje Bosne in Hercegovine in kaj je BiH, očimo bolj vedo povsod po svetu kot pa številni državljani, ki živijo v tej državi.

Pred tekmo evropskega košarkarskega prvenstva med Španijo in Hrvaško, odigrane v romunskem mestu Cluj, enem od gostiteljev prvenstva, je varnostna služba na vhodu v dvorano hrvaškim navijačem odvzela zastave in transparente z imeni mest iz BiH, kot so Mostar, Posušje, Livno, Neum, Ljubuški...

Razlog za to je pravilo Svetovne košarkarske zveze FIBA, ki navijačem prepoveduje nošenje zastav z napisi mest iz drugih držav.

Hrvaški navijači iz BiH so bili po tekmi jezni, ker jim varnostna služba po koncu tekme ni vrnila odvzetih zastav.

To ni prvič, da so hrvaški navijači iz BiH dobili lekcijo iz geografije.

Ko je Hrvaška pred desetimi leti gostila svetovno prvenstvo v rokometu, so celo hrvaški varnostniki v dvoranah v Splitu, Zagrebu in drugih mestih, kjer je potekalo prvenstvo, navijačem odvzeli rekvizite, ki so imeli obeležja t.i. Herceg-Bosne, saj so morali spoštovati mednarodna pravila.

Pred desetimi leti je komentator na Eurosportu med teniskičnim dvobojem med Ivanom Ljubičićem in Marcosom Baghdatisom večkrat Ljubičića poimenoval bosanski teniški igralec, čeprav je bilo na tribunah stadiona v Melbournu na stotine hrvaških zastav.

Njemu to ni bilo pomembno. Za dvoboj se je dobro pripravil in se oborožil z informacijami, ki pravijo, da je bil Ljubičić rojen v Banja Luki v BiH, kjer je tudi odraščal, in to, da je zaradi vojnih razmer moral pobegniti na Hrvaško in igrati zanjo, je bilo za angleškega komentatorja povsem nepomembno. Zanj je bil Ivan Ljubičić Bosanec in pika.

Če Angleži, Romuni in preostali svet bolje vedo od hrvaških navijačev iz BiH, od kod prihajajo in kateri državi pripadajo, potem imamo resen problem.

Razen če ne gre samo za bežanju s pouka geografije v osnovni šoli. Potem jim lahko nekako pogledamo skozi prste.