Rudniki v Federaciji izpolnili 63 odstotka načrta: Zvišanje cene elektrike za prebivalstvo ali kolaps elektroenergetskega sektorja!

Namesto načrtovanih 1,9 milijona ton premoga so rudniki koncerna Elektroprivreda BiH v prvih petih mesecih letos izkopali 1,2 milijona ton. V odstotkih to pomeni, da so rudarji sedmih rudnikov koncerna uresničili le 63 odstotka načrta. Na tabeli so natančnejši podatki o proizvodnji premoga v Federaciji, piše istraga.ba.

Prav zaradi drastičnega padca proizvodnje v rudnikih je Elektroprivreda BiH prisiljena nabavljati premog na prostem trgu. Ta premog je bistveno dražji, kar pomeni, da se s tem povečuje tudi proizvodna cena električne energije. Hkrati je cena električne energije na svetovnih borzah vse nižja, zato prihodki Elektroprivrede BiH od izvoza drastično padajo. Po uradnih podatkih je bil izvoz električne energije iz Bosne in Hercegovine v prvih treh mesecih letos 171,8 milijona KM, kar je za 53,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Da bi pojasnili razmere v elektroenergetskem sektorju, se bomo v nadaljevanju posvetili proizvodnim in prodajnim cenam električne energije v BiH in v tujini.

Proizvodna cena električne energije v Elektroprivredi BiH je približno 62 evrov na megavatno uro (MWh). Elektroprivreda BiH več kot 70 odstotkov proizvedene energije proda prebivalstvu. Trenutna cena električne energije za prebivalstvo je do 35 evrov. To pomeni, da Elektroprivreda BiH vsaj 70 odstotkov proizvedene energije proda po ceni, ki je za 30 evrov nižja od proizvodne cene. Poenostavljeno, Elektroprivreda BiH proizvede eno megavatno uro za 65 evrov, proda pa jo prebivalstvu za 30 evrov. Prav nizka cena električne energije, ki jo plačuje prebivalstvo v Federaciji BiH, povzroča ogromne izgube Elektroprivrede BiH, zato je zvišanje cene elektrike za vse uporabnike neizogibno.

Dokler je bila cena električne energije na svetovnih borzah visoka, je Elektroprivreda BiH lahko s prodajo viškov (preostalih 30 odstotkov proizvedene energije) po tržnih cenah pokrila izgube, ki jih povzroča nizka cena elektrike za prebivalstvo. Tukaj so konkretni kazalniki.

Na zgornji fotografiji je dnevna cena električne energije na madžarski borzi Hupx za 23. avgust 2022. V trenutkih je bila tistega dne borzna cena električne energije (dnevna prodaja) skoraj 800 evrov na megavatno uro. Elektroprivreda BiH je takrat proizvajala elektriko po 65 evrov, lahko pa bi jo v trenutkih prodajala po dvanajstkrat višji ceni. Prav to je bil vzrok za pozitivno poslovanje Elektroprivrede BiH. Dobiček EP BiH za leto 2022 bi bil še večji, če, recimo, Parlament Federacije BiH na predlog Anera Žuljevića in Elmedina Konakovića ne bi sprejel sprememb Zakona o električni energiji, s katerimi so bile omejene cene električne energije za gospodarske subjekte v FBiH. Tako je, na primer, Arcelor Mital železo prodajal po borznih cenah (najvišje cene), elektriko pa je dobival vsaj petkrat ceneje od borzne cene. Na ta način se je dobiček Elektroprivrede BiH prelil na račune indijskih milijarderjev iz družine Mital.

Danes pa so razmere na borzi drugačne.

To je cena električne energije na borzi Hupx za 14. junij 2024. Kot je razvidno, je najvišja cena ene megavatne ure 140 evrov, kar je skoraj šestkrat manj kot v enakem obdobju leta 2022.

Padec cene električne energije na svetovnih borzah je zmanjšal prihodke Elektroprivrede BiH na podlagi izvoza. Hkrati je cena za prebivalstvo ostala enaka. Prav zaradi tega je ogroženo poslovanje Elektroprivrede BiH. Zato je zvišanje cene elektrike za prebivalstvo neizogibno. In to ne le za 12 odstotkov. V nasprotnem primeru elektroenergetskemu sektorju BiH grozi kolaps.

Elektroprivreda BiH je FERK-u poslala zahtevo za zvišanje cene elektrike, na prejšnji seji pa je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Naslednja seja novega sklica FERK-a je predvidena za 28. junij, ko bo sprejeta odločitev o linearni podražitvi električne energije za gospodinjstva za 10 odstotkov.