Rudniki bodo z "Srečno" pozdravili zbogom

Ekonomska zanka se je okoli bosansko-hercegovskih rudnikov in rudarjev tesnila od vojne do danes, rešiteljev, vsaj dobronamernih, pa očitno ni več. In medtem ko so rudarji ves čas dajali svoj maksimum in presegali rekorde, je nekdo njihov težko prislužen denar razsipaval, kjer je le mogel. Kot gobe po dežju so se množile glave v rudniških pisarnah, za vsako novo glavo pa je rudar moral kopati dvakrat bolj. Bolj ko je rudar kopal globoko, manj je imel.

Plače in tople obroke za rudarje ni. Danes so na ulici ali stavkajo v jami. Za zaposlene v Elektroprivredi pa gre tudi regres in to tisti največji.

Vlast je v rudniške pisarne vse te leta zaposlovala žene in ljubice, otroke in sorodnike. In vsi po vrsti so imeli plače, o katerih rudarji niso mogli niti sanjati. Za poslovanje rudnikov, dolgove in obveznosti ni nihče skrbel, vse do trenutka, ko se je pojavila grožnja, da bodo delovna mesta že naštetih ogrožena. Bosansko-hercegovski rudniki so prezadolženi in poslujejo z izgubo, oprema je iz Titovega časa, rudarji na izmaku moči. Administrativna pravljica zaposlenih se bliža koncu, a oblast bo najprej v prepad stečaja poslala rudarje, najbolj nedolžne v zgodbi o milijonskih dolgovih.

Kdo je kriv za takšno stanje v rudnikih, ki v Federaciji BiH zaposlujejo več kot 8.000 delavcev?

Dolg rudnikov v Federaciji BiH je nastal, ker se je hranilo volilno telo najmočnejše bošnjaške stranke - SDA. Krivci za konstantno kopičenje dolgov in obveznosti so danes nagrajeni na položajih - od ministra do poslanca.

Ko so 16. novembra 2009. direktorji sedmih rudnikov in takratni direktor Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić podpisali pogodbo o Koncernu Elektroprivrede, so pristojni minister Vahid Hećo, direktorji rudnikov in EPBiH napovedali, da je to zgodovinski projekt.

“S to pogodbo so urejene pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki se nanašajo na upravljanje, porazdelitev dobička, kritje izgub, prevzem tveganj, odgovornosti in druga vprašanja pri uresničevanju uspešnega poslovnega povezovanja in ustvarjanja pogojev za učinkovitejše in ekonomičnejše poslovanje. Koncern bo naredil preobrat v nadaljnjem razvoju Federacije. Dosežen je največji projekt za državo po vojni. To je prvi korak v perspektivnejšo prihodnost. Pred nami je težka pot in velika odgovornost pri proizvodnji premoga in električne energije, so dejali predstavniki rudnikov”, navaja sporočilo, ki je še danes aktualno na spletni strani Elektroprivrede BiH.

Vendar pa je zgodovinski projekt, ki sta ga Jerlagić, Hećo in drugi takrat napovedala kot temelj za razvoj gospodarskega sistema, postal sistem za ropanje rudnikov.

Zvezna oblast od leta 2009 do danes nemoteno gleda, kako se razsipava ena od osnovnih gospodarskih panog v zgodovini te države. Zapravljalo se je na hrbtih rudarjev, nabirali so se politični boni in krepili tajkuni. Institucije, zadolžene za boj proti kriminalu, so pozabile na uradne akcije, političnim močnikom in oblastnikom pa v tej državi nikoli ni bilo mar za razvoj gospodarstva. Podobno je z rudniki, kot je tisti v Banovićih, niso v Koncernu, a so spremenjeni v družbo ene osebe, ne glede na to, da so v večinski javni lasti. Čeprav so se Banovići rešili Hećinega projekta z Elektroprivredo, jih izvlačenje kapitala ni obšlo. Mirsad Kukić je lastnik življenja v Banovićih, dokler popolnoma sam nadzoruje RMU Banovići.

Vse kaže, da za rudnike rešitve ni. Kajti vse razprave so se začele v smeri - kako se znebiti rudnikov.

Svetovalec generalnega direktorja EPBiH Emir Aganović je 11. septembra pred poslanci v Parlamentu FBiH sporočil, da lahko proizvodnja premoga v prihodnosti samo upada in da je edino vprašanje, kaj z rudniki v prihodnosti.

Čevlji zveznih poslancev danes stanejo skoraj dvakrat več kot plača rudarja. Poslanci niso problem, za njihove plače se mora najti denar. In to je lahko, podražili se bo plin, elektrika, voda, če nič drugega, bodo uvedeni novi davki na nekaj.

Kaj se skriva v “slabi prihodnosti” rudnikov, se je v določeni meri lahko sklepalo iz razprave o stanju v rudnikih na zadnji seji Predstavniškega doma Parlamenta FBiH. Po podatkih, ki so jih poslanci predstavili, imajo največji delež pri izvozu električne energije v sistemu EPBiH termoelektrarne. Raziskave so pokazale večstoletne zaloge premoga v posameznih rudnikih, zato bi se lahko zelo hitro zgodilo, da bi tuji kapital vstopil v rudarsko področje in namesto bh. rudarjev s stroji izkoriščal naravno bogastvo Bosne in Hercegovine. Po drugi strani, če zapremo rudnike in termoelektrarne, kar pa iz Elektroprivrede navajajo kot možnost “pod nujno”, bi se lahko hitro zgodilo, da bi BiH iz izvoznika postala uvoznik električne energije iz Evropske unije, ki v Poljski gradi nove termoelektrarne.

Postavlja se vprašanje, zakaj Elektroprivreda in bh. oblasti ne bi vložile več denarja v dekarbonizacijo in približevanje naših termoelektrarn okoljskim in vsem drugim standardom EU. Če bi to storili, bi zagotovo imeli rudniki in termoelektrarne veliko svetlejšo prihodnost.

Če upoštevamo zgodovino odločitev naših oblastnikov, je najbolj verjetno, da bodo lobisti opravili svoje delo, tuji kapitalisti pa pobrali “jackpot” s prodajo električne energije Bosni in Hercegovini.

V tem primeru je zelo verjetno, da bomo rudarskemu “Srečno” za vedno rekli zbogom.